Od leta 2009 je bilo največ, 1384, stečajev začetih leta 2018. Odtlej se število stečajev zmanjšuje. V preteklem letu je bilo začetih 938 stečajev, kar je bilo 78 manj kot leto pred tem. Od vseh lanskoletnih stečajev jih je na podjetja odpadlo 832, preostalo pa na samostojne podjetnike in druge poslovne subjekte, ki opravljajo dejavnost. Lanskoletno število stečajev je najmanjše po letu 2012, ko je bilo sproženih 595 stečajev.
Stečajev večjih oziroma obče poznanih podjetij v Sloveniji lani ni bilo. Iz naše analize je razvidno, da je bilo med malimi in srednje velikimi propadlimi podjetji veliko storitvenih, ki so se ukvarjala s turizmom, gostinstvom, logistiko, trgovino. Eno od njih je Varteks, v lasti istoimenskega hrvaškega proizvajalca oblačil, ki se je znašel v finančnih škripcih, težave v sosednji državi pa rešuje tudi z odprodajo nepremičnin.
Tako kot število stečajev se je lani zmanjšalo tudi število začetih prisilnih poravnav; skupno jih je bilo 19, od tega 14 poenostavljenih, v katerih upnikom ni treba prijaviti terjatev, upravitelja pa se ne imenuje. V letu 2021 je bilo skupno 38 prisilnih poravnav, od tega 29 poenostavljenih. Podobno kot pri stečajih insolvenčnega postopka prisilne poravnave lani ni sprožilo nobeno večje podjetje. Na področju prisilnih poravnav je leto 2022 zaznamovala prisilna poravnava papirnice Vipap Videm Krško, ki se je začela proti koncu leta 2021. Krškemu podjetju se je uspelo prestrukturirati in posluje dobičkonosno.
Po besedah predsednika Zbornice upraviteljev Slovenije Andreja Perdana so številke o insolvenčnih postopkih trenutno nizke: »Poslabšanje gospodarskih razmer se pri stečajih običajno odrazijo z zamikom. Podjetja in ljudje imajo neke rezerve. Če se bo gospodarska aktivnost upočasnila in če bodo imela podjetja težave z refinanciranjem posojil, se bodo morda pojavile finančne težave.«
Težave številnih podjetij, ki so lani klonila pod težo dolgov, so se začele še pred epidemijo covida. »Veliko stečajev ni posledica makroekonomskih vplivov, temveč drugih razlogov, kot so recimo neuspešni poslovni modeli. V številnih, po oceni v 80, 90 odstotkih stečajev, ni stečajne mase. Razlog za to je tudi, da se stečajni postopki pogostokrat ne predlagajo pravočasno. To ni težava le v Sloveniji, temveč tudi v drugih državah. Nova direktiva o insolvenčnih postopkih, ki se pripravlja na ravni EU, bo, kolikor mi je poznano, vključevala določbe za hitrejše predlaganje stečajev,« je dejal Perdan.
Prestrukturiranje pred insolventnostjo
Po njegovih pojasnilih bo novela insolvenčne zakonodaje, ki bo začela veljati v kratkem, vključevala tako imenovano grozečo insolventnost, na podlagi katere se bodo podjetja lahko prestrukturirala, če jim bo pretila insolventnost, uradno pa še ne bodo insolventna. Spremembe bodo tudi predrugačile poenostavljeno prisilno poravnavo, ki se je izkazala za neučinkovito in se je pogosto zlorabljala, je dodal Perdan.
Po pojasnilih ministrstva za pravosodje je v noveli zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bo vladi v obravnavo predložena v kratkem, predlagana določba, ki grozečo insolventnost opredeljuje kot položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen. »Pri opredelitvi pojma grozeče insolventnosti je bilo upoštevano priporočilo, da gre za takšne dolžnikove težave, ki dejansko in resno ogrožajo dolžnikovo sedanjo ali prihodnjo sposobnost, da plača svoje dolgove ob zapadlosti v plačilo. Časovni okvir, relevanten za ugotavljanje takšne ogroženosti, lahko v skladu z napotilom direktive o prestrukturiranju in insolventnosti zajema obdobje nekaj mesecev ali celo dlje, da se lahko upoštevajo primeri, v katerih se dolžnik sooča z nefinančnimi težavami, ki ogrožajo nadaljnje poslovanje njegovega podjetja, srednjeročno pa tudi njegovo likvidnost. Zato je v predlagani definiciji vključena časovna komponenta enega leta,« so povedali na pravosodnem ministrstvu.
Največ 700 tisočakov dolgov
Pri oblikovanju določbe o grozeči insolventnosti je ministrstvo za pravosodje sodelovalo z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. Ta je bil naročnik projekta oziroma študije Prestrukturiranje podjetij: Sistem zgodnjega opozarjanja in primeren odziv države. Dopolnilo k tej študiji bo tudi (spletni) pripomoček, v katerega bo podjetje lahko vneslo svojo bilanco uspeha in izkaz poslovnega uspeha, v ozadju pa se bo zavrtel ekonometrični model z več kot 22 indikatorji, statistično značilnimi za slovensko gospodarstvo. Končni rezultat bo za konkretno gospodarsko družbo podal verjetnostno oceno nastopa grozeče insolventnosti v prihodnjih 12 mesecih. Po ocenah ministrstva za pravosodja bo ta pripomoček odlično podporno orodje, primarno namenjeno dolžnikom pri sprejemanju poslovno-finančnih odločitev, ki bodo lahko podlaga tudi za morebiten začetek sodnega ali zunajsodnega prestrukturiranja. Koristen bo tudi za upnike, da bodo lahko na podlagi javno objavljenih podatkov ali podatkov, ki jih bodo lahko od dolžnika pridobili med sodnim postopkom, preverili, ali je grozeča insolventnost podana tudi po tem modelu. Takšna informacija bo tako lahko izhodišče za nadaljnje analize in ukrepe tako dolžnikov kot upnikov, so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.
Nova insolvenčna zakonodaja bo prinesla spremembe tudi pri poenostavljenih prisilnih poravnavah. Kot so povedali na pravosodnem ministrstvu, so na podlagi sklepa komisije za nadzor javnih financ iz septembra 2019 postopek poenostavljene prisilne poravnave nadomestili s posebnimi pravili poravnave za malo gospodarstvo. Ključne spremembe izhajajo iz opozoril in izkušenj pri spremljanju in izvajanju poenostavljene prisilne poravnave.
»Po predlagani ureditvi bo tako tudi v postopku prisilne poravnave za malo gospodarstvo imenovan upravitelj, ki bo preverjal resničnost in obstoj terjatev ter opravljal druge zakonske naloge nadzora v tem postopku, okrepljena bo tudi vloga upnikov pri dostopu do dokumentacije in možnosti uveljavljanja pravnih sredstev v tem postopku. Upoštevaje, da bo ta postopek po novem namenjen res le najmanjšim gospodarskim subjektom in samostojnim podjetnikom, so predvidene določene poenostavitve. Predvsem v smeri, da bo ta postopek cenovno ugodnejši od rednega postopka prisilne poravnave, kar pomeni lažjo dostopnost takšnega načina prestrukturiranja,« so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Eden izmed pogojev za uporabo novih pravil bo, da vse obveznosti dolžnika skupno ne bodo smele presegati 700.000 evrov.
