Potem ko je Javna agencija za varstvo konkurence (AVK) zoper družbo Spar Slovenija novembra uvedla postopek ugotavljanja kršitve zakona o kmetijstvu, ga je sredi decembra sprožila tudi proti diskontnemu trgovcu Lidl Slovenija.
Pri Lidlu in Sparu je AVK ugotovil enako kršitev kmetijske zakonodaje, razlika med zadevama pa je v številu zaznanih domnevnih nepravilnosti. Po navedbah AVK obstaja verjetnost, da je Lidl kot kupec agroživilskih izdelkov s svojo veliko tržno močjo izkoriščal najmanj enega dobavitelja, v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Ko je vrednost pogodb med Lidlom in dobaviteljem jabolk leta 2023 presegla 15 tisočakov, je Lidl s tem dobaviteljem še naprej posloval brez vseh obveznih sestavin pogodbe za dobavo hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih izdelkov. Po zakonu o kmetijstvu morajo namreč biti v verigi s preskrbo s hrano pogodbe sklenjene, če vrednost poslov med dvema podjetja na leto preseže 15.000 evrov. Pogodba mora biti sklenjena tudi za posle pod to mejo, če to terja dobavitelj. Pri Sparu Slovenija so na AVK odkrili tri tovrstne kršitve.
»Sodelovanje z dobavitelji je uspešno«
Kot so povedali v Lidlu, so s postopkom, ki ga je sprožil AVK, seznanjeni. Poudarili so, da skladno z navedbami AVK uvedba postopka še ne prejudicira izida samega postopka. Ob tem so pojasnili, da je Lidl Slovenija zanesljiv pogodbeni partner. »Nenehno si prizadevamo za širjenje mreže slovenskih dobaviteljev, s katerimi vzpostavljamo dobre in skladne poslovne odnose in na tak način prispevamo k rasti in razvoju slovenskega gospodarstva. To je pokazala tudi študija, ki jo je za Lidl Slovenija v letu 2022 opravil Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.« Študija ugotavlja, da Lidl Slovenija poleg svojih zaposlenih prek mreže dobaviteljev in s prenosom povpraševanja po mreži dobaviteljev v Sloveniji dodatno podpira približno 4000 delovnih mest. »Tudi sodelovanje z dobaviteljem, ki je predmet omenjenega postopka, je uspešno in sloni na tvornem partnerskem sodelovanju, podrobnosti pa zaradi postopka, ki je v teku, trenutno še ne moremo komentirati,« so dodali v Lidlu.
Podobno, da uvedba postopka zoper podjetje še ne prejudicira izida postopka, so ob ugotovitvah domnevnih kršitev kmetijske zakonodaje povedali tudi v Sparu Slovenija. Takrat so izpostavili, da je bil po obsežnem pregledu, ki se je začel leta 2023, edini očitek AVK, da ni zagotovljene pisnosti pogodbe, kot jo razume AVK. »Menimo da bomo lahko v postopku dokazali, da poslujemo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter dobrimi poslovnimi običaji,« so dodali v Sparu. Na vprašanje, ali jim je to uspelo oziroma ali je postopek zaključen, so v Sparu zdaj odgovorili, da je »postopek zaključen, več pa ne moremo komentirati«. Tudi na AVK so dejali, da za zdaj podrobnosti postopka, ki so ga uvedli zoper Spar, ne morejo komentirati.
Predolg plačilni rok
Dva postopka, ki so ju na AVK sprožili leta 2020 zoper dve trgovski verigi, sta na podlagi odločitve ljubljanskega višjega sodišča pravnomočno zaključena. V prvem je bilo tarča AVK podjetje DM drogerie markt. Po ugotovitvah AVK namreč pogodba med DM in dobaviteljem prehranskih dopolnil ni vsebovala okvirnega cenika blaga. Po vložitvi zahteve za sodno varstvo kršiteljic – DM drogerie markt in odgovorne osebe v tem podjetju – je prvostopenjsko sodišče namesto globe, ki jo je izrekel AVK, obema izreklo opomin, višje sodišče pa je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Na naša vprašanja v DM niso odgovorili.
Drugi primer se nanaša na podjetje Rudnidis v francoski lasti, obče poznano po prodajalnah Leclerc. Ker je dvema dobaviteljema svežega mesa in mesnih pripravkov za dobavljena hitro pokvarljiva živila plačevalo v daljših rokih, kot so zakonsko določeni, oziroma daljših od 45 dni, je AVK proti Rudnidisu sprožil dva prekrškovna postopka. Medtem ko je AVK Rudnidis oglobil s 33.400 evri, je odgovorni osebi podjetja izrekel globo v višini desetih tisočakov. Prvostopenjsko sodišče je zahtevo za sodno varstvo kršiteljic zavrnilo in v celoti potrdilo odločbi AVK, višje sodišče v Ljubljani pa je njuno pritožbo zavrnilo.
Kot so pojasnili v Rudnidisu, odločitev AVK, ki jo je potrdilo višje sodišče, v celoti sprejemajo in spoštujejo. Ob tem so potrdili, da so dvema dobaviteljema plačevali po zakonsko določenem 45-dnevnem roku, in povedali, da je do tega prišlo zaradi človeških napak na obeh straneh, tako na njihovi kot tudi pri dobaviteljih. »Po spremembi zakona, ki je določil skrajšanje plačilnih rokov na 45 dni, smo naše pogodbe nemudoma posodobili in poslovanje uskladili z novimi predpisi. V obravnavanih primerih so bili roki plačila, določeni na fakturah, daljši od z zakonom na novo določenih 45 dni. Na žalost z našim notranjim procesom tega neskladja nismo ugotovili, zato smo vse fakture plačali v roku, ki je bil na njih naveden. Zamude niso bile namerne, temveč so bile posledica spregledanih neskladij rokov plačila, določenih s strani dobaviteljev, z novo zakonodajo.« Ob tem so v Rudnidisu izpostavili, da nimajo prevladujočega položaja na trgu ali v razmerju do teh dobaviteljev. »Skladnost s predpisi ter zagotavljanje poštenega in transparentnega sodelovanja z vsemi našimi partnerji in dobavitelji sta naši ključni prioriteti. Uvedli smo dodatne ukrepe za okrepitev internih postopkov, s katerimi zagotavljamo, da do podobnih napak ne bo več prihajalo,« so dodali. V letu 2023 je Rudnidis v dveh prodajalnah Leclerca ustvaril 85,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in okoli tri milijone evrov čistega dobička.