Verjetnost blage recesije oziroma gospodarskega upočasnjevanja je visoka, vendar je po vrednotenjih sodeč ta že v veliki meri vračunana v tečaje delnic in obveznic. To so bila, med drugim, ključna sporočila finančnih upravljalcev in analitikov na Investicijskem forumu Triglav Skladi 2023. Predsednik uprave Benjamin Jošar je povedal: »Trajnost, ki je neločljivo povezana z upravljanjem premoženja, je naša temeljna usmeritev.

Brez trajnostnega poslovanja ni dolgoročnega ustvarjanja vrednosti. Upravljalci premoženja igramo ključno vlogo v tem procesu. S svojimi investicijskimi odločitvami vplivamo na to, kdo dobi denar, ki ga potrebuje za svoje poslovanje. Na tak način aktivno soustvarjamo družbo, v kateri živimo.« Urša Vuga, višja pravna svetovalka, je povzela glavno zakonodajo, ki ureja trajnostno poslovanje družbe in skladov v njenem upravljanju. Dejala je, da čeprav je zakonodaja zgolj ena izmed mnogih gonilnih sil razvoja in širitve trajnostnega poslovanja finančnih institucij, bo predvidoma tudi v prihodnje prispevala k mnogim spremembam in aktivnostim na tem področju tako v finančnem kot tudi realnem sektorju.

Makroekonomski pregled razmer

Roman Zidarn, specialist področja analiz, je izpostavil vojno v Ukrajini, ki ji ni videti konca. »Soočamo se z inflacijo, s kakršno se marsikdo med nami še ni soočil. Zaključeno je dobro desetletje trajajoče obdobje 'poceni' denarja, nizkih obrestnih mer in presežne likvidnosti, kar je botrovalo nadpovprečni rasti vrednosti številnih oblik premoženja. Poslovili smo se od samoumevne varnosti energetske oskrbe, ki v kombinaciji z vse pogostejšimi izrednimi vremenskimi pojavi terja takojšnje ukrepanje, vključujoč trajnostno investiranje (ESG). Kitajski zmaj se je predčasno umiril, zaradi neugodnih zdravstvenih razmer, ki mu jih trenutno povzroča covid-19, je postal tudi ranljiv.« Kot je dejal Zidarn, je postalo ranljivo tudi gospodarstvo Ruske federacije, zato morda ni naključje, da so ZDA odločneje stopile na pot zaščite lastne dominance, kar pa se med drugim žal odraža tudi v stopnjevanju trgovinskih in geopolitičnih zaostrovanj.«

Težnje po 2-odstotni inflaciji

Aleš Čačovič, višji upravljalec investicijskih skladov, je dejal, da ključne centralne banke (ECB, BOE in FED) v novo leto vstopajo z močno zaostreno monetarno politiko in ciljem, da čim prej znižajo inflacijo nazaj na 2 odstotka. Lani jih je namreč inflacija presenetila, zato ostajajo previdne pri ocenah inflacije, da napake ne bi ponovile. »Dolgoročna inflacijska pričakovanja se bodo še naprej zniževala, predvsem zaradi nižjih ravni cen surovin in energentov kot v lanskem letu, v manjši meri pa zaradi zniževanja cen storitev. Tako kot je višja inflacija od pričakovanj negativno presenetila centralne banke v letu 2022, jih utegne letos pozitivno presenetiti.«

Če se bo pričakovani scenarij umirjanja inflacije in konec dvigovanja obrestnih mer uresničil, bosta, kot je dejal Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov, nastopila dva momenta: postopno se bo začelo izboljševati poslovanje podjetij, hkrati pa se bodo zaradi umirjanja obrestnih mer začela dvigovati vrednotenja podjetij. »Oboje seveda pomeni rast delniških tečajev, ki bo po našem mnenju višja od donosov, ki ga bodo ponujale obveznice. Tudi če inflacija in obrestne mere ostanejo na povišanih ravneh, je za podjetja značilno, da se dolgoročno prilagajajo z višjimi cenami izdelkov in storitev in s tega vidika spet ponujajo dobro zaščito pred dolgoročno inflacijo.«