Kako pa je z vrednotenjem slovenskih delnic? Glede na to, da se kazalnik razmerja med tržno ceno delnice in dobičkom na delnico pri ameriških indeksih giblje med 21 in 35 ter pri nemških delnicah pri 14, slovenski 8-kratnik daje še zmeraj dovolj prostora za rast slovenskih delnic. Še posebej to velja glede na to, da večina družb na Ljubljanski borzi napoveduje nadaljnjo rast prihodkov in čistega dobička.
Ljubljanska borza je zanimiva za investitorje tudi zaradi dividendnega donosa. Dividendni donos indeksa SBITOP znaša prek 6 odstotkov. Za primerjavo, dividendni donos ameriških indeksov znaša med 0,8 odstotka in 1,75 odstotka, dividendna donosnost nemškega Daxa pa znaša 2,80 odstotka. V Sloveniji imamo tudi dividendnega aristokrata, družbo Krka, ki izplačano dividendo povečuje že 25 let. Velja omeniti, da se slovenske delniške družbe odločajo za stabilno dividendno politiko, kjer je večinoma vnaprej znan delež čistega dobička, ki bo izplačan delničarjem. Poleg tega nekatere družbe odkupujejo lastne delnice in s tem dvigujejo vrednost delnic preostalih delničarjev. Tudi tukaj je najbolj aktivna Krka. Takšno uravnavanje lastnega kapitala omogoča delničarjem, da se donos njihove naložbe povečuje brez davčnega učinka, saj ob izplačilu dividend rezidenti Slovenije plačujejo 25-odstotni davek.
Makroekonomsko okolje kaže, da bo rast evrskega BDP letos 0,8-odstotna, prihodnje leto pa 1,3-odstotna. ECB ima depozitno obrestno mero pri 3,50 odstotka. Trgi pričakujejo letos še dve znižanji po 0,25 odstotka. V okolju zmerne gospodarske rasti in zniževanja obrestnih mer običajno delnicam dobro kaže. Seveda pa pod črto ne moremo mimo geopolitičnih tveganj, vezanih na vojno na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, pa tudi na trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko ter Evropsko unijo in Kitajsko. Že sama beseda vojna ima strašljiv prizvok.