Leto 2024 je na severnem Primorskem zaznamovala previdna rast, ki je prinesla nekaj spodbudnih premikov, a tudi številne opozorilne signale. Podjetja so ustvarila 6,45 milijarde evrov prihodkov – skoraj dva odstotka manj kot leto prej – vendar je dodana vrednost kljub temu zrasla na 1,63 milijarde evrov, kar je 1,8-odstotna rast. Produktivnost se je povečala, saj je dodana vrednost na zaposlenega dosegla 58.431 evrov. Čeprav še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem, nakazuje pozitiven trend. Neto čisti dobiček je obsegal 221 milijonov evrov, kar je 75 milijonov manj kot leta 2023; upad je predvsem posledica nižjih rezultatov predelovalne industrije, ki je osrednje gibalo regijskega gospodarstva.
Struktura dejavnosti potrjuje industrijsko identiteto regije: kovinskopredelovalna industrija ustvari dobro četrtino prihodkov, sledita trgovina in gradbeništvo, pomemben delež pa prispevajo tudi prehrambna podjetja in proizvajalci, usmerjeni v zeleni prehod. Severna Primorska ostaja izrazito izvozna – vrednost tega je presegla 2,1 milijarde evrov, kar pomeni več kot polovico vseh prihodkov. Rast prodaje na tujih trgih, ki je bila lani ena najvišjih v državi, krepi vezi z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Francijo.
Turizem je leto 2024 končal z rekordom: na območju Goriške so imeli več kot 400.000 prenočitev, kar je za desetino več kot leto prej. V ospredju je trajnostni, butični in doživljajski turizem, ki temelji na lokalni gastronomiji, vinarstvu in aktivnem oddihu. Prav turizem je postal eno pomembnejših razvojnih gibal regije.
Toda številke razkrivajo tudi šibke točke. Vlaganja v raziskave in razvoj ostajajo pod enoodstotno ravnijo prihodkov, kar pomeni, da regija zaostaja za slovenskim povprečjem. Podjetja so sicer inovativna pri procesnih izboljšavah in digitalizaciji, a večji preboj bo mogoč le z močnejšim povezovanjem z raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem. Regijska gospodarska zbornica zato kot prednostno nalogo poudarja prenos znanja med institucijami in gospodarstvom ter okrepitev sodelovanja s šolami in univerzami.
Eden največjih izzivov ostaja pomanjkanje kadra. Povpraševanje je največje po tehničnih strokovnjakih, IT-znanju in kadru v turizmu. Podjetja se odzivajo z internimi izobraževanji, partnerstvi s šolami in zaposlovanjem tuje delovne sile. Ob tem regijo bremenijo še pomanjkanje poslovne infrastrukture, slaba prometna povezanost in razdrobljenost razvojnih pobud.
Za trajnostni razvoj regije pa bodo ključne strateške naložbe: večnamensko logistično središče, sodobno upravljanje industrijskih con, regijska platforma za prenos znanja ter center kompetenc, usmerjen v tehnične poklice prihodnosti.
Severna Primorska ima dolgo podjetniško tradicijo, znanje in izvozno moč. Njena prihodnost pa bo odvisna od tega, ali bo regiji uspelo premagati strukturne omejitve – kadrovske vrzeli, infrastrukturno šibkost in prenizke naložbe v razvoj. Vizija, povezovanje in investicije bodo odločili, ali bo regija izzive spremenila v priložnosti.
