Trenutno smo sredi sezone objav poslovnih rezultatov v ZDA, ki trgom daje močan pozitiven ton. Do začetka novembra je rezultate za tretje četrtletje objavilo že več kot dve tretjini podjetij v indeksu S&P 500, pri čemer večina presega pričakovanja. Skupna rast prihodkov znaša 8,2 odstotka, dobičkov pa 11,1 odstotka. Najbolj izstopajo tehnološka (+23 odstotka) in finančna podjetja (+22,8 odstotka), sledita zdravstveni in komunikacijski sektor, medtem ko panogi energetike in potrošniških dobrin nekoliko zaostajata. To je že peto zaporedno četrtletje rasti dobičkov, kar potrjuje odpornost ameriškega korporativnega sektorja. Napovedi za leto 2026 ostajajo spodbudne, pričakuje se 10–12-odstotna rast dobičkov ob nižjih obrestnih merah, kar ustvarja ugodno okolje za delniške trge.
Ameriška centralna banka je letos že drugič znižala obrestno mero, s čimer se nadaljuje prehod iz restriktivne v spodbujevalno denarno politiko. To sprošča finančne pogoje, znižuje stroške zadolževanja podjetij in krepi pričakovanja, da bo gospodarska rast ostala stabilna brez večjih inflacijskih pritiskov.
Ob tem je likvidnost na denarnih trgih zgodovinsko visoka, v tovrstnih skladih je parkiranih več kot 7000 milijard dolarjev. Z umirjanjem obrestnih mer se del teh sredstev postopno preliva v delniške trge, kar povečuje povpraševanje in podpira nadaljnjo rast cen delnic podjetij, ki zvišujejo raven dobička. Hkrati je dolar letos oslabel, kar povečuje konkurenčnost ameriškega izvoza, cenejša nafta (pod 65 USD za sodček) pa razbremenjuje stroške podjetij in potrošnikov.
Kljub ugodnim razmeram ostajajo prisotna tudi večja tveganja, ob geopolitičnih predvsem povezana s šibkostjo komercialnega nepremičninskega trga v ZDA, kjer so regionalne banke močno izpostavljene, ter z visokimi ravnmi javnega dolga, ki bi ob morebitnem poslabšanju razmer lahko povzročile pritisk na finančno stabilnost.
Posebno pozornost zahteva hitro rastoči trg zasebnega dolga (private debt), ki je postal priljubljena alternativa tradicionalnim bančnim posojilom. Obrestne mere so tam pogosto višje, tveganja slabše ocenjena, likvidnost pa omejena. Ob morebitnem povečanju neplačil ali nenadni potrebi po izstopih vlagateljev bi ta segment lahko postal žarišče finančnih napetosti, saj se tveganja prenašajo zunaj bančnega sistema in so zato težje nadzorovana. Dodatno previdnost zahtevajo tudi tako imenovane strategije carry trade, kjer bi lahko hitre spremembe obrestnih diferencialov sprožile kratkotrajno, a izrazito volatilnost na valutnih in obvezniških trgih. Kljub navedenim tveganjem pa trenutno še vedno prevladujejo priložnosti, ob morebitni realizaciji sistemskih tveganj bi bile rešitve, kot smo jih videli v preteklosti, najverjetneje ponovno ugodne predvsem za kapitalske, zlasti pa za delniške trge.
