Prihodnji teden bo vlada Roberta Goloba obravnavala in potrjevala predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Nove številke so jasne: 14,6 milijarde evrov odhodkov, 12,5 milijarde prihodkov in dobri dve milijardi deficita. Po navedbah ministrstva za finance noben proračunski porabnik ne bo z rebalansom dobil manj sredstev, kot je ocenil, da jih bo letos porabil. Kot smo že poročali, bo največ dodatnega denarja pripadlo ministrstvu za zdravje, in sicer 210 milijonov evrov, kar je tretjina dodatne odhodkovne pogače.

Na ravni porabe je koalicija usklajena, cilj pa je, da popravke proračuna poslanci v državnem zboru potrdijo do konca meseca. Razlog za rebalans? Proračun je neuravnotežen, zato sprejemanje dodatnih zadolžitev ni več mogoče. Da je letošnji proračun neuravnotežen, so po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča največ prispevali protikoronski paketi in drugi ukrepi, ki jih je prejšnja vlada sprejemala »kot po tekočem traku«.

Deseti PKP pogoltnil proračunsko rezervo

»Skupaj sta prejšnja vlada in državni zbor po sprejetju proračuna za letos sprejela za več kot eno milijardo dodatnih obveznosti. Kot primer navajam izdatke, vezane na deseti protikoronski paket, saj so samo ti izdatki presegli celotno proračunsko rezervo, za kar je bilo predvidenih približno 330 milijonov evrov. Potem so tu še energetski vavčerji za gospodinjstva, digitalni boni, zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet brez vira financiranja, in tako naprej,« je poudaril Boštjančič. Dodal je, da računi za te ukrepe še prihajajo, prihajali pa bodo tudi prihodnje tedne in mesece.

Rebalans zato po njegovi oceni v zelo majhni meri odraža politiko sedanje vlade. »Predvsem gre za tehnični rebalans, ki je posledica ukrepov prejšnje vlade, ki bi že sama morala iti v rebalans, a verjetno zaradi političnih razlogov tega ni naredila,« je bil kritičen. Na očitek, da bo tudi sedanja vlada rekordno trošila – do konca leta bo namreč po načrtih mesečno v povprečju zapravila poldrugo milijardo –, pa je odgovorila sekretarka Saša Jazbec. »Letos je na razpolago še približno milijarda evrov iz pretekle evropske finančne perspektive 2014–2020. Ker je v interesu države, da počrpamo ves denar, smo z resorji tako oblikovali meje odhodkov.«

Zajeziti želijo (špekulativno) nihanje trga

Boštjančič je izpostavil še močno spremenjene gospodarske in geopolitične razmere, predvsem na področju cen energije, zaradi česar sedanja vlada sprejema ukrepe za kar se da nemoteno oskrbo z energijo. »Ukrepi, ki smo jih že in jih še bomo sprejeli na energetskem področju, bodo brez dvoma negativno vplivali na proračun, ne bodo pa krinka za druge ukrepe, ki niso potrebni in nimajo zveze z bojem z energetsko krizo,« je zagotovil. Prihodnje leto bo zaznamovala veliko negotovost, povezana z energetsko krizo. »Stanje je negotovo, trgi reagirajo zelo nenavadno, v ozadju so tudi močni špekulativni posegi. Vlada bo naredila vse, da bo to omilila.«

Finančni minister je sicer dejal, da mu je žal, da letošnji rezultati ne bodo boljši od dveh milijard deficita in da verjame v uravnotežen proračun, do česar pa letos in v prihodnjem letu zaradi razmer na trgu energentov še ne bo prišlo. Na ministrstvu si sicer prizadevajo, da bi čim prej prešli nazaj na proračun, kakršen je bil leta 2019, ko smo imeli okoli 200 milijo

nov evrov proračunskega presežka. »Ne pristajam na to, da se navadimo živeti z deficitom. Vse dolgove bo treba plačati. V preteklosti zaradi nizkih obrestnih mer to vprašanje ni bilo tako v ospredju, zdaj pa zadolževanje postaja vse dražje.«

Klestenje davčnih stopenj je začasno

Kot smo že poročali, so nekateri ekonomisti opozarjali na vladne reze v davčne stopnje na področjih, kjer država pobere največ denarja, saj da to dolgoročno ni vzdržno. »Vlada je to naredila zavestno, in sicer tam, kjer bomo regulirali ceno. DDV je res najvišji priliv v proračun in poseg v ta vir je problematičen. Toda glede na izjemno zahtevne razmere na področju energentov smo se odločili, da odreagiramo hitro. Gre za začasno znižanje do konca pomladi 2023. Upam, da bodo razmere na trgu takrat boljše in da bomo DDV lahko vrnili na staro raven, kar je tudi naš namen,« je povedal minister.

Na ministrstvu so sicer danes pregovorili tudi o davčnih spremembah, ki jih je napovedala Golobova vlada. Zajeziti želijo spremembe na davčnem področju prejšnje vlade, ki so po njihovem mnenju premalo ciljane in nepravične, ob tem pa močno zvišujejo javnofinančne odhodke. K lastnemu predlogu novelizacije so dobili številne pripombe, zaradi česar se je postopek zavlekel. Predlog naj bi oblikovali do konca tega tedna in ga prihodnji teden znova usklajevali s socialnimi partnerji. Računajo, da bo predlog pripravljen v roku 14 dni.