Elon Musk je izstrelil nov projektil v več let trajajočem sporu s Samom Altmanom, direktorjem podjetja OpenAI. Najbogatejši človek na svetu je skupaj s konzorcijem soinvestitorjev pripravil ponudbo za prevzem podjetja OpenAI. Ta je težka 97,4 milijarde dolarjev. Predstavniki konzorcija so ob tem naznanili, da so pripravljeni izenačiti in izboljšati katerokoli konkurenčno ponudbo.

»Če sta Sam Altman in trenutni upravni odbor OpenAI, Inc., odločena, da slednji postanete povsem profitno podjetje, je ključno, da je neprofitna organizacija pravično poplačana za tisto, kar ji njeno vodstvo odvzema: nadzor nad najvplivnejšo tehnologijo našega časa,« je ponudbo in njeno višino komentiral Marc Toberoff, odvetnik, ki zastopa vlagatelje.

Sam Altman se je medtem že odzval na ponudbo. Na Muskovem omrežju X je zapisal: »Ne, hvala, bomo pa kupili Twitter za 9,74 milijarde dolarjev, če želite.« Musk ni ostal dolžan in se je hitro odzval na hudomušno ponudbo, ki je bistveno nižja od 44 milijard dolarjev, kolikor je Musk namenil nakupu Twitterja. Pod Altmanovo objavo je zapisal: »Prevarant.« Da OpenAi ni naprodaj je ob robu vrha o umetni inteligenci v Parizu dejal tudi vodja podjetja za globalne zadeve Chris Lehane.

Spor zaradi želje po nadzoru OpenAI

Altman in Musk sta bila leta 2015 med soustanovitelji neprofitne organizacije OpenAI. Ta si je zadala nalogo odgovornega in varnega razvoja umetne inteligence v korist celotnega človeštva. V ta namen so oblikovali dve entiteti. Glavno besedo je imel neprofitni del z upravnim odborom, za namene organiziranja dela pa je bilo ustanovljeno tudi podjetje. Musk je v organizacijo investiral 45 milijonov dolarjev, leta 2018 pa je zapustil upravni odbor. V javnosti kroži več razlogov. Med drugim morebiten konflikt interesov, ker je njegovo podjetje Tesla tudi razvijalo umetno inteligenco. Omenja se še nestrinjanje s tedanjim napredkom razvoja umetne inteligence. Med razlogi pa naj bi bil tudi neuspešen poskus prevzema nadzora nad OpenAI in celo njegovo integracijo v Teslo. Med posamezniki, ki naj bi Musku tedaj prekrižali načrt, je bil domnevno tudi Sam Altman.

Čeprav do združitve OpenAI in Tesle ni prišlo, je neprofitna organizacija po Muskovem odhodu pod taktirko Altmana na čelu podjetja OpenAI vseeno pričela tranzicijo v vse bolj profitne vode. Močno se je zbližala zlasti z Microsoftom, ki je v OpenAI investiral 13 milijard dolarjev.

Altman je preobrazbo v delno profitni model zagovarjal s potrebo po dostopu do kapitala, da bi lahko zaposlovali in primerno plačali najboljše kadre na področju umetne inteligence. Zadnji žebelj v krsto neprofitnega OpenAI pa je Altman zabil leta 2023, ko je preživel poskus upravnega odbora neprofitne organizacije, da ponovno prevzame nadzor nad podjetjem in s položaja odstavi Altmana. Na koncu se je moral posloviti upravni odbor, OpenAI pa z Altmanom nadaljuje preobrazbo v profitno podjetje, ki bi se lahko končala že leta 2026.

V prevzem OpenAI tudi vojaška industrija

Musk, ki ima zdaj svoje podjetje za umetno inteligenco xAI, se v javnih kritikah Altmana najpogosteje obeša prav na preobrazbo OpenAI iz neprofitne organizacije. »Pri xAI se držimo vrednot, za katere mi je bilo obljubljeno, da jim bo sledil OpenAI. Grok smo naredili odprtokodnega in spoštujemo pravice ustvarjalcev vsebin,« je Musk dejal v izjavi. »Čas je, da se OpenAI vrne k odprtokodnemu, k varno usmerjenemu delovanju v dobro vseh, kot je bil nekoč. Poskrbeli bomo, da se to zgodi.«

Kljub temu je treba tudi Muskove izjave o želji po varnem razvoju umetne inteligence za dobrobit vseh vzeti s ščepcem soli. Ob prevzemu Twitterja je obljubil, da bo platformo spremenil v javno agoro, a se je pokazalo, da je omrežje postalo zlasti trobilo za Elona Muska in njegove zaveznike. V zadnjem času se je na omrežju močno povečala pojavnost skrajno desnega teoretika zarote Alexa Jonesa tudi na časovnicah uporabnikov, ki Jonesu sploh ne sledijo. Gre torej za neposredno odločitev Muskovega algoritma, da promovira Jonesove objave. Za povrh pa je zanimiva tudi sestava konzorcija, ki je pripravil ponudbo za prevzem OpenAI. Med investitorji najdemo Joeja Lonsdala; gre za soustanovitelja podjetja Palantir in investicijskega podjetja 8VC. Prvi razvija storitve z umetno inteligenco, ki jo uporabljajo tudi v ameriški vojski, tudi investicijsko podjetje 8VC pa je močno povezano z obrambno industrijo. Povsem nedolžen pa na tem področju ni niti OpenAI. Podjetje je konec leta 2024 vstopilo v partnerstvo z ameriškim orožarskim podjetjem Anduril. Skupaj naj bi razvijala vojaške sisteme za boj proti brezpilotnikom. Prihodnost OpenAI tako ali drugače najverjetneje ni pacifistična. Omeniti pa velja še, da sta Palantir in 8VC tudi investitorja v Anduril.