Od leta 2018 si Slovenija z drugimi državami vsako leto avtomatično izmenjuje podatke o finančnih računih. Rok za posredovanje podatkov o preteklem letu je september tekočega leta. Poleg finančnih podatkov na Finančni upravi RS (Furs) prejemajo tudi podatke o stanjih na računih, ki jim imajo rezidenti Slovenije odprte v tujini, in podatke o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom. Na Fursu so podatke o številu računov Slovencev v tujini za preteklo leto doslej prejeli od 96 držav, kar predstavlja glavnino podatkov. Pri tem obstaja možnost, da lahko posamezna država podatke pošlje naknadno. Iz doslej prispelih podatkov je razvidno, da so imeli Slovenci lani v tujini odprtih 456.960 računov, predlani pa 449.932. Slovenci so imeli lani 87 odstotkov vseh računov odprtih v petih državah: Litvi, Nemčiji, Avstriji, na Irskem in Cipru, so povedali na Fursu. Po zadnjih razpoložljivih podatkih s konca leta 2023 so imele fizične osebe v tem letu na računih v tujini več kot tri milijarde evrov denarnih sredstev, leto pred tem pa 2,8 milijarde. Od vseh računov v tujini imajo Slovenci največ denarja, 28,5 odstotka, naloženega na računih v Avstriji, sledijo Švica (17,8 odstotka), Nemčija (11,5 odstotka), Madžarska (8,2 odstotka) in Italija (4,1 odstotka).
Pozivi k prijavi računov v tujini
Koliko davkov več so lani in predlani pobrali na Fursu na podlagi avtomatske izmenjave podatkov o bančnih računih v tujini in koliko je znašal najvišje odmerjen davek iz tega naslova, ni znano. Kot so dejali na Fursu, zadnjih nekaj let masovnih pozivov zavezancem niso pošiljali, ampak so primere obravnavali individualno v sklopu pozivanj, običajno zaradi nenapovedanih dohodkov, zato tovrstnih podatkov nimajo statistično zbranih.
Če na Fursu prejmejo podatek, da ima zavezanec odprt plačilni račun v tujini, ni pa ga prijavil, ga pozovejo, naj se o računu izjasni in ga prijavi. »Najpogostejše doslej ugotovljene nepravilnosti so bile, da zavezanci niso prijavili računov davčnemu organu in da niso napovedali vseh dohodkov, ki so jih v zvezi z računi dosegli v tujini (obresti, dividende, bruto iztržki od prodaje …), ali so jih napovedali v neto znesku, se pravi v višini dohodka, zmanjšanega za davek, plačan v tujini,« so pojasnili na Fursu. Ob tem so izpostavili, da če v okviru finančnega nadzora, kjer je pregled računov v tujini le del ugotavljanja davčnih kršitev, zaznajo sum storitve kaznivega dejanja, to naznanijo pristojnim organom pregona.
»Gre za dohodke, ki jih zavezanci niso ustrezno prijavili Fursu ali jih sploh niso prijavili. Pri teh nadzorih se ugotavlja razkorak med napovedanimi dohodki in dejanskim premoženjskim stanjem davčnih zavezancev. Namen tovrstnih nadzorov in odmer je zagotoviti, da so vsi dohodki, ki so predmet obdavčitve, pravilno prijavljeni in obdavčeni,« so dejali na Fursu in dodali, da so od začetka leta 2022 do novembra opravili 53 nadzorov, pri čemer so skupaj dodatno odmerili 2,4 milijona evrov davka. Do leta 2020 so morale fizične osebe na naknadno odmerjeno premoženje plačevati 70-odstotni davek. Leta 2020 je Ustavno sodišče razveljavilo člen, ki je to omogočal, in od takrat lahko Furs fizični osebi odmeri davek od nenapovedanih dohodkov odvisno od višine dohodninskega razreda, v katerega se uvršča.
Možnost samoprijave
Če davčni zavezanec ni oddal davčne napovedi oziroma je ni oddal v zakonskem roku, je ena od možnosti samoprijava, s čimer se po pojasnilih Fursa izogne odgovornosti za prekršek zaradi zamude roka za vložitev davčne napovedi. Samoprijavo je možno vložiti do vročitve odmerne odločbe, do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, do začetka postopka o prekršku in do začetka kazenskega postopka. Ko nastopi ena od teh okoliščin, samoprijava ni več možna. Da bi samoprijava učinkovala, je pogoj, da davčni zavezanec v roku za plačilo davka plača premalo odmerjen davek in tudi pripadajoče obresti, ki znašajo tri odstotke letno in tečejo za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve napovedi za samoprijavo.
V lanskem letu so davčni zavezanci vložili samoprijavo v 17.519 primerih, kar je bilo 3,2 odstotka manj kot v letu pred tem. Na tej podlagi so na Fursu obračunali 30,8 milijona evrov davkov, kar je bilo 9,3 odstotka več kot v letu 2023.
