Januarja 1953 so ustanovili državno posestvo Snežnik. To je bil zavod posebnega pomena za potrebe republiških organov v primeru vojne. Ukvarjal se je z živinorejo, poljedelstvom, gozdarstvom, lovstvom in lovnim turizmom, z žago in predelavo lesa, z gradbeništvom, prodajal je gradbeni material, imel je trgovino z mešanim blagom, mesarstvo, gostilno, vrtec ... V 80. letih prejšnjega stoletja so žago in obrat predelave lesa nazadnje posodobili. Podjetje Snežnik je bilo tedaj pojem sodobne žage v Sloveniji, v najboljših časih pa je zaposlovalo okoli šeststo ljudi. Trenutno jih le še 57 (konec leta 2022 jih je bilo 114), saj se ukvarja zgolj s predelavo in obdelavo lesa za uporabo v gradbeništvu in lesni industriji.
Invalide prezaposlili v SiDG
Leta 1995 je Snežnik ustanovil invalidsko podjetje Sinpo. V njem so zaposleni tisti, ki so postali invalidi predvsem zaradi sečnje in spravila lesa. Od lanskega aprila je tudi Sinpo, ki trenutno zaposluje dvaindvajset ljudi, od tega trinajst invalidov, hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Prej je večina sinpovcev v Snežniku delala v programih lesne predelave, a ker so nekatere zaradi nerentabilnosti ukinili, jih zdaj največ opravlja gojitvena in varstvena dela v državnih gozdovih, pomagajo tudi v mehanični delavnici družbe SiDG, pri čiščenju poslovnih prostorov, različnih hišniških opravilih in administraciji, trije zaposleni še vedno delajo za sestrsko podjetje Snežnik, so za Dnevnik pojasnili v SiDG.
Vlada Mira Cerarja je podjetje Snežnik, ki je bilo do ustanovitve SiDG v letu 2016 eden od koncesionarjev za posek in prodajo lesa iz državnih gozdov, leta 2017 kot stvarni vložek prenesla na SiDG, ki je postal njegov stoodstotni lastnik. Konec leta 2022 je nato Golobova vlada SiDG prenesla v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Pod perutjo SDH sta tako tudi obe hčerinski družbi SiDG – Snežnik in Sinpo.
Sedem direktorjev v osmih letih
V letih od 2019 do vključno 2023 je Snežnik ustvaril blizu 3,5 milijona evrov čiste izgube (zgolj v letu 2023 je je bilo dobrih 1,7 milijona evrov). Višine izgube za leto 2024 SiDG še ne razkriva, ker še nimajo revidiranih poslovnih rezultatov. Odkar je Snežnik v stoodstotni lasti SiDG, se je na njegovem čelu zvrstilo sedem direktorjev, aktualni, Rok Rutar, je na tem položaju od 1. januarja 2024.
Že avtorji osnutka prvega strateškega načrta družbe SiDG za obdobje 2017–2026 so konec leta 2016 izpostavili potrebo po posodobitvi in razširitvi Snežnika. Takrat so v SiDG ocenili, da bi naložba v novo žago in skladišče v Kočevski Reki stala okoli 5,3 milijona evrov. Zgodilo se ni nič. Septembra 2021 so načrtovali, da bodo v letih od 2022 do 2024 v Snežnik vložili deset milijonov evrov. Zgodilo se ni nič. V poslovnem poročilu za leto 2021 je takratni direktor Snežnika Janez Pucelj med drugim zapisal: »Cilj vodstva je bila stabilizacija materialne produkcije. V Snežniku imajo takšni cilji status hazarderstva, ker se ne ve, kateri ključni stroj bo v okvari in koliko zaposlenih bo prišlo na delo (bolniška, invalidi).« V letu 2023 so se v SiDG odločili za ukinitev programov, ki Snežniku prinašajo izgubo. Med njimi je bila tudi proizvodnja lameliranih bukovih plošč. Zaradi slabega likvidnostnega in solventnega stanja je Snežnik družbi SiDG prodal nepremičnine v Kočevski Reki. S kupnino so poplačali bančni kredit in začeli odplačevati zapadle obveznosti do SiDG.
Trinajst študij v šestih letih
Leta 2023 so spisali tudi novo študijo (trinajsto po letu 2018) za dolgoročno rešitev Snežnika. Načrtovali so, da bo v letih 2024–2026 v Kočevski Reki nastal najsodobnejši lesni center za predelavo bukovega lesa z zmogljivostjo 100.000 kubičnih metrov. V prvi fazi naj bi zgradili novo žago in energetski objekt za proizvodnjo elektrike iz biomase, v drugi fazi pa naj bi poskrbeli še za dodatno obdelavo lesa, tudi za skobljanje, decimiranje in druge postopke. Leta 2023 so načrtovali, da bodo v zagon novega predelovalnega lesnega obrata vložili 43 milijonov evrov, od tega 25 milijonov z dokapitalizacijo s strani SiDG, preostanek bi Snežnik pridobil s kreditom. Napovedali so tudi, da bodo prvo fazo predvidoma zagnali v prvem četrtletju 2026 in da bodo sredi leta 2025 začeli iskati nov kader z višjo izobrazbo.
Toda nadzorni svet SiDG je naložbo v Snežnik potrdil šele v torek, 25. februarja. SiDG smo med drugim vprašali, koliko nadzornikov je projekt podprlo in ali mu je kdo nasprotoval. Dodajmo, da nadzorni svet SiDG šteje šest članov, od tega štiri imenuje uprava SDH, dva pa izvoli svet delavcev družbe SiDG. »Podatek o tem, kako je pri katerem koli sklepu glasoval posamezni član nadzornega sveta, ni javen,« so nam odgovorili v SiDG. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil izid glasovanja za 50-milijonsko naložbo v Snežnik 4: 2. Nasprotovala naj bi ji predstavnika zaposlenih v SiDG.
