Sankcije so po besedah glavnega ekonomista pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojana Ivanca najbolj prizadele rusko industrijo, še posebej vojaško, vesoljsko, naftno in plinsko. Povpraševanje na ruskem domačem trgu se je maja povečalo. Je pa tekoča proizvodnja v maju glede na april še vedno padala, a nekoliko manj kot pred tem. Ivanc meni, da se bo industrija, ki je vezana na domači trg, padcem pretežno izognila, se pa spet povečuje poslovno zaupanje. Zaradi sankcij in inflacije, ta naj bi bila v povprečju letos pri 21 odstotkih, je precej prizadet tudi storitveni sektor.
Dober poznavalec dogajanja na energetskih trgih Denis Mancevič, nekdanji glavni izvršni direktor Slovenske industrije jekla in ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi, se pridružuje napovedim glede padca bruto domačega proizvoda v Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Ta bo med 10 in 15 odstotki. Podobno navaja Ivanc, ki pravi, da se bo ruski trg letos skrčil za približno desetino, pri tem pa omenja razpon ocen med 6 in 15 odstotki.
Mancevič dodaja, da so trenutno najbolj na udaru gospodarske panoge, ki so tesno povezane v evropske in druge zahodne dobavne verige. To so avtomobilska industrija in podjetja, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami. Gre za panoge, ki končnih izdelkov ne morejo proizvajati brez komponent, proizvedenih na Zahodu. Večina tovarn avtomobilske industrije je bila tako že prisiljena zapreti proizvodnjo oziroma močno, za več kot 50 odstotkov, skrajšati delovnike, saj nimajo dovolj komponent. Seveda pa je na udaru tudi finančni sektor, ki čuti posledice izključitve ruskih bank iz plačilnega sistema Swift, še poudarja Mancevič.
In kako ukrepe na lastni koži občuti ruski državljan? Mancevič odgovarja, da še ne tako močno, razen pri posameznih omejitvah, kot so potovanja in nedostopnost določenih storitev. Poudarja, da je socialna stabilnost še vedno zagotovljena, saj proizvodni sektorji, tudi tisti, ki težave že čutijo, še vedno izplačujejo plače, čeprav nekoliko nižje. Prav tako država še vedno financira socialne transferje.
Ima zaradi sankcij
kdo korist?
Oba sogovornika smo tudi vprašali, katere države bi lahko na račun sankcij proti Rusiji povečevale svoj bruto domači proizvod. Ivanc odgovarja, da zmagovalcev ni veliko. Kot izjemo vidi z nafto bogate države na Bližnjem vzhodu. Seveda kot najbolj prizadeto vidi Evropo, ki je energetsko najbolj odvisna celina. Mancevič države, ki so zaradi sankcij imele korist, razdeli v dve skupini. V prvo spadajo ZDA, ker imajo zelo majhno prepletenost blagovne menjave z Rusijo. Ameriško gospodarstvo teh sankcij po njegovih besedah ne čuti in jih tudi ne bo, zato tudi ni izpostavljeno negativnim šokom. V drugo skupino pa Mancevič uvršča države, ki zaradi evropskega embarga surovo nafto od Rusije kupujejo po močno znižani ceni. Tu omenja Kitajsko in Indijo, prepričan pa je, da to ne more trajati v nedogled. Tudi zato, ker so skladiščne zmogljivosti omejene.
Mancevič poudarja, da Evropska unija ta trenutek nima bolj učinkovitega orožja proti ruski invaziji na Ukrajino, kot so sankcije, zato mora pri njih vztrajati. Drugo orožje je lahko diplomacija, a za zdaj ta ni prinesla nobenega rezultata. Napovedano skrčenje ruskega gospodarstva v letošnjem letu bo enormno, je prepričan, to pa lahko vodi do socialnih nestabilnosti. Če Rusija ne bo mogla več plačevati socialnih transferjev, se zna zgoditi, da bodo ljudje stopili tudi na ulice. »Če bo embargo pomenil zmanjšan izvoz, po drugi strani pa visoke cene, bo z vidika prilivov v proračun to ukrep, ki bo imel ničelni učinek,« napoveduje naš sogovornik in dodaja, da bi morale biti sankcije v prihodnje strateško bolj premišljene. Tako, da bodo na primer zmanjšale prilive v ruski proračun. Težko pa je oceniti, kako dolgo bi lahko vse skupaj še trajalo. Lahko so pred nami leta, ne pa le meseci, ali celo desetletje, zaključi.
