Trg dela v Sloveniji kaže dvojni obraz. Na eni strani imamo po podatkih zavoda za zaposlovanje najmanj brezposelnih v zgodovini Slovenije, 47.038, po drugi strani pa kaže zobe strukturna brezposelnost. Strukturna neskladja namreč ustvarjajo razkorak med ponudbo ustreznega kadra in povpraševanjem. Pomanjkanje določenih profilov je posledica tehnološkega napredka, demografskih sprememb in prehoda v trajnostno gospodarstvo. »Digitalizacija in avtomatizacija zmanjšujeta potrebo po nekaterih tradicionalnih delovnih mestih, a hkrati ustvarjata nove priložnosti v panogi IT, podatkovni analitiki in kibernetski varnosti,« je pojasnil predsednik Slovenske kadrovske zveze Ivan Papič. Pomanjkanje delovne sile zaradi staranja prebivalstva povečuje potrebo po kadrih v zdravstvu, gradbeništvu in drugih panogah. Zeleni prehod prinaša rast v panogah obnovljivih virov energije in trajnostnih rešitev. Fleksibilno delo in delo na daljavo postajata vse bolj običajni, kar spreminja dinamiko zaposlitve. »Usposabljanje in izobraževanje postajata ključni za prilagajanje potrebam trga.« Tudi zakonodaja vpliva na delovne pogoje, obdavčitev plač, fleksibilnost dela, pravice delavcev in spodbujanje trajnostnega razvoja. Vse to vpliva na trg dela.

Deficit v 93 poklicih od 170

V raziskavi Poklicni barometer 2024 zavoda za zaposlovanje, ki predvideva razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, so analizirali 170 poklicev. Pomanjkanje kadrov so zaznali v 93 poklicih, presežek pa v komaj 19. Primanjkljaj kadra je v poklicih na področjih zdravstvene oskrbe, šolstva in gradbeništva, primanjkuje pa tudi inženirjev elektronike, tehnikov za fiziko, kemijo, elektroniko, iskani so hotelski receptorji, gasilci ter kurirji in dostavljalci. Trenutno se največje težave pri zaposlovanju pojavljajo v zdravstvu, gradbeništvu, kmetijstvu, turizmu in gostinstvu ter v panogah transporta in logistike. Kadrovski bazen v določenih poklicnih skupinah se zdi skoraj izpraznjen, zato delodajalci podaljšujejo postopke zaposlovanja, omilijo pogoje, nekateri zvišajo plače in dodajajo druge bonitete, da bi privabili kadre. V raziskavi zaposlovanja je razvidno, da se je skoraj polovica (49,6 odstotka) delodajalcev v preteklih šestih mesecih soočala s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev, od tega se jih je 12 odstotkov odločilo, da so kadre privabili tako, da so pri ponudbi povišali plačo.

Tudi regijske razlike niso zanemarljive

V povprečju so regije, ki imajo bolje razvito infrastrukturo, so v bližini večjih mest in imajo dostop do visokotehnoloških panog, v prednosti pri zaposlitvenih možnostih. »Država se sicer trudi z usklajevanjem regionalnih politik, vendar so razlike med regijami še vedno očitne,« trdi Papič. »Največ poklicev v primanjkljaju se pričakuje na območjih Nove Gorice, Trbovelj in Kranja, kjer bo v primanjkljaju več kot 100 različnih poklicnih skupin,« ocenjujejo na zavodu za zaposlovanje. Po oceni Slovenske k​adrovske zveze pa najbolj napredujejo tri regije. Osrednjeslovenska regija, saj je Ljubljana gospodarski, izobraževalni in kulturni center države. »Ponuja številne zaposlitvene možnosti v sektorjih, kot so IT-storitve, financiranje, raziskave in razvoj ter digitalizacija. Poleg tega so na tem območju skoncentrirani podjetja in startupi, kar ustvarja visoko povpraševanje po kvalificirani delovni sili.« Drugič, pomurska regija. »Pomurje se je zaradi večjih naložb v infrastrukturo, kmetijsko predelovalno industrijo in turizem začelo hitro razvijati. Tudi kmetijska panoga v tej regiji še vedno ustvarja veliko delovnih mest,« meni Papič. Tretjič, osrednja in jugovzhodna Slovenija (Kočevje, Novo mesto). »Regiji sta v zadnjih letih doživeli gospodarski razcvet, predvsem zaradi prisotnosti proizvodnih podjetij, kot so avtomobilska industrija in visokotehnološke panoge, ter naložb v infrastrukturo. S povečanjem industrijske proizvodnje se povečuje tudi povpraševanje po delovni sili.« Po Papičevem mnenju so regije z največ izzivi zasavska in koroška regija ter jugovzhodna Slovenija, zlasti zaradi upada premogovništva in odvisnosti od tradicionalnih panog.

Trg dela v prihodnosti

Pričakovati je usmerjenost k digitalizaciji, trajnostnemu razvoju in večji fleksibilnosti. Povečanje avtomatizacije, umetne inteligence in digitalizacije bo ustvarilo nove priložnosti v IT, robotiki in kibernetski varnosti. Povečana rast panog, kot so obnovljivi viri energije, trajnostna gradnja in e-mobilnost, bo ustvarila nova delovna mesta v zelenih industrijah. Staranje prebivalstva bo povečalo povpraševanje po delavcih v zdravstvu in socialnih storitvah, hkrati pa pomanjkanje mladih delavcev predstavlja izziv.

Delo na daljavo in fleksibilne oblike sodelovanja bodo spremenili dinamiko zaposlovanja, ključno pa bo, da bo vsak prevzel lastno odgovornost in pobudo. Nenehno izobraževanje bo edino, ki bo ohranjalo korak s časom. Na kadrovski zvezi poudarjajo, da sta potrebna nadaljnja prilagoditev kurikuluma in večji poudarek na praktičnih izkušnjah ter sodelovanju z industrijo, da bi popolnoma podprli hitro rastoče panoge.