V Banki Slovenije so pripravili spremembe na področju kreditiranja prebivalstva. Ključna novost je, da se bo znesek minimalne kreditne sposobnosti s prvim julijem, ko spremembe začnejo veljati, znižal z 915 na 745 evrov, je pojasnil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
Spodnja meja kreditne sposobnosti bo po novem temeljila na minimalnih življenjskih stroških, povečanih za znesek za vzdrževane družinske člane, ki so po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki. Izračun minimalnih življenjskih stroškov za ministrstvo za delo vsakih šest let, nazadnje lani, pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja. Po potrebi bodo v Banki Slovenije minimalni znesek kreditne sposobnosti usklajevali s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki.
Po besedah Dolenca je spremembo na področju makrobonitetnega ukrepanja omogočila nedavna sprememba zakonodaje. Sprejete spremembe niso sistemske, kar pomeni, da se ni spremenil zakon o izvršbi in zavarovanju, ki omejuje poseganje pod mejo 76 odstotkov minimalne plače z izvršbo, na kar je bil doslej vezan makrobonitetni ukrep, ampak je državni zbor po posvetu z ministrstvom za finance in Banko Slovenije na koncu sprejel spremembo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. Ta omogoča vzpostavitev pogojev kreditiranja po presoji Banke Slovenije, ukrepi pa niso več vezani na zakon o izvršbi in zavarovanju.
Spremembe pri
izračunu prejemkov
Kot je pojasnil Dolenc, je osnovna ideja sprejetih ukrepov, da se vrne na izhodišče ukrepanja in pripozna kreditna sposobnost ozkemu krogu ljudi, ki te možnosti trenutno nimajo, po strokovni presoji Banke Slovenije pa so sposobni odplačevati določene zneske posojila. Gre za posameznike, katerih plača se giblje med minimalno in povprečno plačo. Po novem bo omejitev DSTI (omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca) enotna in bo znašala 50 odstotkov (doslej 50 odstotkov za normalne dohodke in 67 odstotkov pri visokih dohodkih). Spremembe se uvajajo tudi pri letnem izračunu prejemkov potrošnika, tako da bodo banke lahko upoštevale tudi otroške dodatke in druge socialnovarstvene prejemke, ki so bili doslej izvzeti. Če potrošnik preživlja družinskega člana, mu bo moral po plačilu mesečnih obveznosti še naprej na računu ostati znesek za vzdrževane družinske člane.
Zaradi omenjenih prilagoditev minimalnih kreditnih standardov v Banki Slovenije znižujejo odstotek dovoljenih preseganj zgornje rasti DSTI za banke z desetih na tri odstotke. Po pojasnilih Dolenca so lani vpeljali izjeme od makrobonitetnih ukrepov, ki so bile omejene na deset odstotkov. Izjeme so bile uvedene ravno zaradi kreditojemalcev z nizkimi dohodki, po novem pa v Banki Slovenije menijo, da niso več potrebne.
Za zagotavljanje finančne stabilnosti v veljavi ostaja sektorski blažilnik sistemskih tveganj, ki je začel veljati z letošnjim letom. Z njim v Banki Slovenije zagotavljajo, da imajo banke na razpolago dovolj kapitala za krepitev odpornosti proti tveganjem, ki so povezana s kreditiranjem potrošnikov in gibanji na nepremičninskem trgu.
Nujne prilagoditve
Po pojasnilih Dolenca so bile prilagoditve nujne. Velik skok minimalne plače je posledično vplival na minimalne kreditne standarde in izrinil iz možnosti pridobitve posojila tiste z najnižjimi plačami. Ta del potrošnikov je Banka Slovenije skušala nasloviti lani ob vzpostavitvi desetih odstotkov izjem, ki so jih banke postopoma začele v večji meri izkoriščati letos. »Po eni strani govorimo o potencialnih kreditojemalncih, ki so že doslej lahko prišli do posojil pod izjemnimi pogoji. Po drugi strani pa gre za ozek krog kreditojemalcev, ki bodo zdaj naslovljeni. Ne gre za sproščanje makrobonitetnih ukrepov na splošno, temveč naslavljamo tiste, ki so bili s trendi na trgu iz kreditiranja izrinjeni, torej tiste, ki prejemajo plače do povprečne plače. Medtem ko se bo potencialnim kreditojemalcem z nizkimi dohodki omogočila kreditna sposobnost, pri tistih z višjimi dohodki sprememb ne bo,« je dejal Dolenc. Najvišja anuiteta za posameznika, ki prejema minimalno plačo v višini 878 evrov, bo znašala 133 evrov. Pri mesečnem neto dohodku od 1000 do 1500 evrov bo nova najvišja mesečna anuiteta lahko za okoli 170 evrov višja, pri 1900 evrih pa razlike med staro in novo ureditvijo ne bo.
