Noben tedenski pregled dogajanja na trgih ne mine brez Donalda Trumpa ter njegovih izjav in ukrepov. V minulem tednu je Trump napovedal do 250-odstotne carinske stopnje v prihodnjih letih na uvoz zdravil, če se farmacevtska podjetja ne bodo odločila za proizvodnjo v ZDA. Trg se na tovrstne izjave vse manj odziva, vendar so se farmacevtske delnice v minulem tednu v povprečju pocenile za okoli tri odstotke in bile med vsemi panogami najmanj donosne.
Za uvoz polprevodnikov je Trump napovedal 100-odstotne carinske stopnje, z izjemo podjetij, ki se bodo zavezala k proizvodnji polprevodnikov v ZDA. Po drugi strani je k dobremu razpoloženju na borzah prispevala novica o pripravah na osebno srečanje Putina in Trumpa, na katerem bi lahko prišlo do dogovora glede vojne v Ukrajini. Omeniti velja tudi Trumpovo imenovanje glavnega ekonomskega svetovalca Stephena Mirana na izpraznjeno mesto v odboru guvernerjev Feda. Verjetno je odveč poudarjati, da je Miran velik zagovornik carin in nižjih obrestnih mer. Minuli teden je minil z nekoliko manj makroekonomskimi objavami. Vseeno velja izpostaviti podatek o številu Američanov, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost – teh je skoraj dva milijona, kar je zgodovinsko gledano blizu povprečja, a hkrati največ po letu 2021. Podatek nakazuje, da je trg dela še vedno razmeroma močan, vendar manj kot v preteklih letih.
Na korporativni ravni velja izpostaviti več kot 12-odstotno rast cene delnice Appla, ki si je izpogajal ničelne carine na uvoz iphonov, izdelanih v Indiji. V zameno je podjetje obljubilo kar 100-milijardno investicijo v ZDA. Po zaslugi impresivnih poslovnih rezultatov je skoraj petino pridobila tudi delnica Palantirja. Po drugi strani pa se je skoraj za petino znižala cena delnice farmacevta Eli Lilly, potem ko so bili klinični podatki o učinkovitosti enega izmed njegovih zdravil precej skromni. Evropske delniške naložbe so v preteklem tednu zabeležile več kot 2-odstotno rast. Pozitivno je presenetil podatek o kar 3,1-odstotni rasti prodaje na drobno v juliju. Nekatera pomembna evropska podjetja so objavila večinoma dobre poslovne rezultate za drugo četrtletje. Nemška zavarovalnica Allianz je operativni dobiček povečala za več kot 12 odstotkov, na rekordnih 4,4 milijarde evrov. Omeniti velja tudi, da je Švica ena redkih pomembnejših evropskih držav, ki še nimajo sklenjenega trgovinskega sporazuma z ZDA. V primerjavi s Švicarji smo prebivalci Evropske unije v boljšem položaju, saj je švicarski izvoz v ZDA po novem obremenjen s kar 39-odstotno carinsko stopnjo. Švicarska predsednica in gospodarski minister sta sicer odpotovala v Washington, a sta se vrnila praznih rok – carinska stopnja ostaja nespremenjena. O rezultatih poslovanja je poročalo tudi eno pomembnejših azijskih podjetij – tajvanski TSMC. V drugem četrtletju je polprevodniški velikan zabeležil 38-odstotno rast prihodkov na letni ravni, medtem ko se je dobiček povečal za kar 60 odstotkov. O izjemnem tržnem položaju podjetja priča tudi več kot 42-odstotna neto marža. Z vzpodbudnimi makroekonomskimi podatki so postregli tudi na Kitajskem. V juliju so zabeležili 7,2-odstotno rast izvoza v primerjavi z enakim obdobjem lani, čeprav se je izvoz v ZDA zmanjšal za več kot petino. Pozitivno je presenetil tudi storitveni indeks PMI, ki je s 52,4 točke najvišji po lanskem maju. Za konec poglejmo še na surovinske trge. Po zaslugi že omenjene napovedi srečanja Trumpa in Putina se je cena nafte v evrih znižala za skoraj šest odstotkov, saj obstaja možnost omilitve sankcij na izvoz ruske nafte. Med tednom je cena zlata dosegla nov rekord in presegla mejo 3500 ameriških dolarjev (3005 evrov) za unčo.
