»Določili smo enotno 15-odstotno carinsko stopnjo za veliko večino izvoza iz EU,« je 27. julija po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v njegovem letovišču na Škotskem povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Petnajst odstotkov ni malo, vendar je to najboljše, kar smo lahko dosegli,« je dodala in poudarila, da okvirni trgovinski dogovor prinaša gotovost v negotovih časih. »Prinaša stabilnost in predvidljivost za državljane in podjetja na obeh straneh Atlantika.«
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je zatem sporočil: »Prepričan sem, da je ta dogovor boljši od trgovinske vojne z ZDA.«
Ničvredni dogovor med von der Leynovo in Trumpom
»Trgovinski sporazum med EU in ZDA ni vreden papirja, na katerem je napisan,« je za časnik Guardian dogovor kritiziral Oliver Richtberg, vodja zunanje trgovine pri nemški inženirski zvezi VDMA, eni najvplivnejših gospodarskih organizacij v Evropi.
Že 19. avgusta je namreč ameriško ministrstvo za trgovino razširilo seznam izdelkov, za katere veljajo 50-odstotne carine na aluminij in jeklo. Na seznam je dodalo kar 407 kategorij izdelkov – od klešč za kodranje las do mopedov, pohištva, železniških konstrukcij in kmetijske mehanizacije. Seznam ni dokončen, spremembe in dopolnitve so mogoče večkrat na leto.
V nasprotju s carinami na uvoz jekla in aluminija, ki veljajo splošno za celotno panogo, se pri teh kategorijah carina določa glede na delež jekla in aluminija v izdelku. Evropska podjetja morajo zato ameriškim carinskim organom zelo natančno deklarirati izvor, težo in vrednost vseh jeklenih ter aluminijastih delov v svojih izdelkih – vse do najmanjše matice. Več (kovinskih) sestavnih delov ima izdelek, zahtevnejša je ta naloga.
Obenem so proizvajalci soočeni z nejasnimi navodili: ni jasno, ali so carine odvisne od teže, izvora ali cene surovega jekla in aluminija. »Birokratske ovire so tako visoke, da so nekatera podjetja preprosto prenehala izvažati v ZDA,« je opozoril Richtberg.
ZDA na 12. mestu po blagovni menjavi
Po podatkih javne agencije Spirit Slovenija so ZDA lani zasedle 12. mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije v blagovni menjavi. V ZDA smo izvozili za 922 milijonov evrov blaga, uvozili pa za 1,118 milijarde evrov. Po podatkih baze Sloexport trenutno v ZDA izvaža 630 slovenskih podjetij. Med večjimi so Gorenje (Hisense Europe), Adria Mobil, Pipistrel (v lasti koncerna Textron), Hidria, Kolektor Group in Elan.
»Gospodarska zbornica Slovenije je v stalnem stiku s slovenskimi izvozniki, ki poslujejo na ameriškem trgu, in zaznava predvsem težave zaradi zahtevnejših carinskih postopkov ter nejasnosti pri razvrščanju izdelkov v posamezne tarifne skupine,« pravi Matic Volk, vodja področja v Centru za mednarodno poslovanje pri GZS. »Podjetja opozarjajo na zapletene postopke dokazovanja izvora blaga in pogoste spremembe pravil, kar otežuje načrtovanje izvoza.«
Trideset podjetij opozorilo na težave
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je nedavno pozvalo slovenska podjetja, naj sporočijo morebitne težave, s katerimi se soočajo pri izvozu v ZDA, ter izrazijo interes za izvzetje iz 15-odstotne carinske dajatve. Na poziv se je odzvalo približno 30 podjetij.
»Podjetja so predlagala izjeme za proizvode kemične industrije, izdelke iz plastike, gume, tekstila ter za orodje, stroje, električne naprave in opremo, optične, merilne, kontrolne in medicinske instrumente, aparate, igralne naprave in nekatere športne rekvizite,« našteva ministrstvo.
Nekatera podjetja so izpostavila tudi težave, s katerimi se srečujejo pri izvozu na ameriški trg. »Poleg izzivov, povezanih z višjimi carinskimi dajatvami in konkurenčnostjo, imajo težave predvsem z administrativnimi postopki ob uvozu izdelkov v ZDA,« ugotavljajo na ministrstvu. »Zbrane predloge smo posredovali evropski komisiji z namenom, da ta v nadaljnjih pogovorih z ameriško administracijo doseže čim več izjem in s tem vrnitev na prvotno raven carinskih dajatev za države z največjimi ugodnostmi – tako imenovano stopnjo MFN (most favoured nation treatment).«
Nemški industrialec začasno ustavil izvoz
V svetovnih medijih je odmeval primer nemškega družinskega podjetja Krone s Spodnjega Saškega, ki ima 10.000 zaposlenih. Drugi največji trg tega proizvajalca kmetijske mehanizacije in gospodarskih vozil so ZDA, kjer je lani ustvaril več kot 130 milijonov ameriških dolarjev prometa.
Podjetje Krone je začasno ustavilo izvoz, da bi pridobilo jasnejšo sliko o tem, kakšno dokumentacijo zahtevajo ameriški carinski organi in kako bodo njegovi izdelki obdavčeni. Bo 50-odstotni davek na aluminij in jeklo prištet ali izravnan s splošno 15-odstotno dajatvijo? V ZDA so zato poslali »testne zabojnike«, da bi na praktičnem primeru preverili ustreznost dokumentacije.
»Vse skupaj nam para živce,« je potožil Bernard Krone, predsednik uprave podjetja v četrti generaciji. »Če trgovinski sporazum določa 15 odstotkov za vse, potem ne bi smeli sprejeti dodatnih tarif s strani ZDA. Navsezadnje imamo veliko gospodarsko območje. Ne bi se smeli delati manjših, kot smo v resnici,« je dejal Krone za Spiegel.
Ameriško logistično podjetje Flexport je svojim strankam svetovalo, naj uporabijo 200-odstotne tarife na uvoz ruskega jekla za vse jeklene derivate, za katere ne morejo pridobiti ustrezne dokumentacije. »Nove zahteve dosegajo najvišjo raven kompleksnosti, s kakršno smo se doslej srečali,« je dodal Bernie Hart, podpredsednik za carino in poslovni razvoj pri Flexportu.
