Mariborska livarna Maribor (MLM), nekoč največje industrijsko podjetje v mariborski regiji, bi lahko bila že v kratkem izbrisana z obličja Zemlje.

V dobrem desetletju je država s finančnimi injekcijami livarni večkrat priskočila na pomoč, težave pa je podjetje poskušalo reševati z dvema prisilnima poravnavama. Najprej leta 2013, ko so bili nekdanji večinski lastniki, ki so se skrivali za avstrijskimi podjetji, razlastninjeni, v lastniško strukturo pa so vstopile tri banke – Nova KBM, Abanka in Probanka – ki so bile takrat še v državni lasti. Po dobrih treh letih, ko so upniki potrdili prisilno poravnavo, je sledil popravni izpit: leta 2017 je Družba za upravljanje terjatev (DUTB), na katero so bile pred tem prenesene slabe terjatve komercialnih bank, sprožila vnovično prisilno poravnavo.

V zadnjem desetletju, nazadnje lani, je spodletelo več prodajnih postopkov MLM. Ti so bili sproženi v nepravem času in na napačen način, ocenjujejo poznavalci razmer. Eden od prodajnih postopkov je leta 2017 stekel, ko je prisilna poravnava še trajala. Ko je že vse kazalo, da bo MLM lahko zadihal s polnimi pljuči, se je pojavila epidemija covida-19, tej pa so zaradi vojne v Ukrajini sledile podražitve energentov in surovin.

Ker se MLM ni mogla izviti iz primeža rdečih številk in ker so zaradi preteklih dokapitalizacij možnosti za ponovno finančno injekcijo omejene, v SDH preučujejo možnost, da bi MLM pripojili k Talumu, zemljišče, ki se razprostira na dobrih petih hektarjih v središču štajerske prestolnice in ima okoljevarstveno dovoljenje za industrijsko dejavnost, med drugim za galvanizacijo, pa prodali. To pomeni, da bi se morali zaposleni, ki bi sprejeli možnost nove službe, na delo voziti v Kidričevo, kjer obratuje Talum. Od nekdanjih več kot tisoč delavcev jih v MLM službuje še okoli 350. Podjetje je tako še vedno eden največjih delodajalcev v mariborski regiji.

Scenarij združitve MLM, ki proizvaja sestavne dele za avtomobilsko industrijo, s Talumom se je na DUTB porodil v prvi polovici lanskega leta, potem ko je bilo ugotovljeno, da bo prodaja MLM vnovič spodletela. Za nakup podjetja je bil v sklepni fazi kandidat nemški finančni sklad Mutares, ki je nato od Italijanov odkupil Cimos. Za nakup MLM se je zanimal tudi nepremičninski mogotec Aleksander Jereb, ki po neuradnih podatkih ni oddal zavezujoče ponudbe. Morebitna selitev proizvodnje MLM v Kidričevo, predvsem livarskih zmogljivosti, naj bi bila zahteven zalogaj, smo izvedeli neuradno. V določenih segmentih sta proizvodnji Taluma in MLM sicer komplementarni.

MLM bi se lahko razdolžil

Po drugem, manj verjetnem načrtu bi Slovenski državni holding (SDH), ki je MLM skupaj z vsem premoženjem in obveznostmi podedoval od DUTB, ob njeni lanskoletni ukinitvi, odkupil zemljišče v Mariboru. V tem primeru bi se MLM lahko razdolžil, zemljišče pa po sistemu »prodaj in vzemi v najem« nato vzel v zakup. Koliko finančnih obveznosti je imel MLM konec lanskega leta, predsednik uprave Davor Šenija ni razkril, iz zadnjih javno dostopnih podatkov pa je razvidno, da so konec leta 2021 te znašale okoli 10 milijonov evrov. Veliko večino tega zneska MLM dolguje SDH. Razdolžitev bi za MLM nenazadnje pomenila, da bi lahko v zelo zahtevni avtomobilski industriji pridobival nove, tudi bolj dobičkonosne posle. Koliko je vredna nepremičnina, bo pokazala cenitev zemljišča, ki po naših podatkih še poteka.

Na več vprašanj – zakaj so se odločili zapreti MLM, kaj pomeni vključitev njegove proizvodnje v Talum, kolikšna je vrednost zemljišča, ali imajo za zemljišče ponudbe in koliko zaposlenih bi zaradi selitve proizvodnje lahko izgubilo delo – v SDH niso konkretno odgovorili. »Vedno preučimo vse možnosti, da bi družbam v naši lasti zagotovili uspešno poslovanje. To vključuje tudi možnosti strateških partnerstev z namenom povečevanja vrednosti naložb ob zagotavljanju delovanja družb in ohranjanju delovnih mest. Ker postopki še potekajo, več informacij ne moremo razkriti,« so povedali v SDH. Dodali so, da je DUTB finančno prestrukturiranje MLM že izvedla s tem, da ga je leta 2020 dokapitalizirala, mu večkrat zagotovila dodatna finančna sredstva in moratorij na odplačilo glavnic ter obresti.

Novi projekti z višjimi cenami

Lanskoletni prihodki so bili na ravni predlanskih, ko so znašali 43,6 milijona evrov, končni rezultat pa je bil negativen, pri čemer višina izgube ni znana, saj bilanc še nimajo zaključenih, je dejal Šenija. Na poslovanje MLM so pomembno vplivale rasti cen materialov in energentov; predvsem zaradi zamika prenosa višjih stroškov v cene izdelkov. »Doslej smo se z večino kupcev dogovorili za vsaj delno povračilo višjih stroškov, do konca meseca pa pričakujemo zaključek pogajanj še z zadnjim kupcem. Ker smo se morali s kupci pogajati za dvig cen naših izdelkov, je imelo to zapoznel vpliv na prenos višjih stroškov v cene in ustvarjene prihodke,« je pojasnil Šenija. Energente ima MLM zakupljene do konca leta 2024 po nižjih cenah od kapice in trenutnih borznih cen.

Po besedah Šenije količinska raven naročil lani še ni dosegla predcovidne ravni. »Naročila so nižja od napovedanih in so odvisna od končnih kupcev. Zaradi vojne v Ukrajini so bili nekateri končni kupci bolj izpostavljeni, zato so nekatera naročila tudi za polovico nižja od načrtovanih. Uspelo pa nam je pridobiti nove projekte, pri katerih so dosežene cene višje od projektov v predcovidnih letih.«

In kakšno je stanje v avtomobilski industriji? »Količine na novo proizvedenih avtomobilov so na ravni covidnih let 2020 in 2021. Ker se proizvaja čedalje večji delež električnih avtomobilov, je potrebnih bistveno več mikročipov, pomanjkanje čipov pa je lani vplivalo na to, da je bila kljub visokim naročilom izdelana manjša količina avtomobilov. Zaradi izpada proizvodnje polprevodnikov na Japonskem je še vedno oteženo zagotavljanje potrebnih količin mikročipov, tovrstne težave pa bodo predvidoma do konca prihodnjega leta,« je dejal Šenija. Dodal je, da ozko grlo predstavljajo tudi dobave drugih materialov, ki se zaradi visokih stroškov v Evropi ne proizvajajo v količinah, ki bi zadostile povpraševanju na trgu, poleg tega pa za povečanje proizvodnih zmogljivosti primanjkuje delavcev.