Hrvaška družba Fortenova, ki jo lastniško obvladujejo upniki propadlega koncerna Agrokor, je na včerajšnji skupščini Mercatorja sklenila umakniti delnice podjetja z borze. To pomeni, da Mercatorju na spletnih straneh Ljubljanske borze ne bo več treba objavljati četrtletnih rezultatov poslovanja. Po novem se bo javnost s poslovanjem Mercatorja lahko seznanila enkrat na leto, ob objavi letnih rezultatov.

Po zapletih je Mercator iz lastništva Agrokorja v last Fortenove prešel lani spomladi. S 44-odstotnim lastniškim deležem je največji lastnik Fortenove ruska državna banka Sberbank, ki se je z madžarsko-ameriškim finančnim skladom Indotek pred dnevi dogovorila o prodaji svojega deleža v enem največjih podjetij v jugovzhodni Evropi.

V nakup Fortenove naj bi se Indotek podal v sodelovanju s francoskim podjetjem Auchan, ki je ena največjih trgovskih verig na svetu, so poročali hrvaški mediji. To med slovenskimi živilskopredelovalnimi podjetji povzroča skrbi.

V zadnjih letih so prehrambni izdelki hrvaških podjetij, ki so postali del Fortenove, na Mercatorjevih policah dobili več prostora. »Pri spremembi lastništva največjega domačega trgovca nas seveda skrbi, kaj in koga bo novi lastnik pripeljal zraven od svojih stalnih ali njemu domačih dobaviteljev. Konkurenca je sicer vedno zdrava, če je korektna. Videli in tudi občutili pa smo, kaj se je zgodilo v primeru Agrokorja, ko so podjetja z izdelki iz njegovega sistema prevzemala police ali vitrine. Seveda so bile obljube drugačne od kasnejše prakse,« je opozorila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc.

Dogovorjeno kupčijo med Sberbank in Indotekom morajo odobriti še regulatorji na trgu v več državah. Nobeno presenečenje ne bo, če bo Indotek lastniške deleže v prihodnje odkupil še od preostalih lastnikov. Če se bodo načrti uresničili, lahko pričakujemo, da bo predstavnik Auchana imenovan v upravni odbor Fortenove, čemur bi lahko sledile izrazite spremembe na Mercatorjevih policah, ocenjujejo poznavalci razmer. Največji lastnik Indoteka je Daniel Jellinek, ki posluje tudi z družino madžarskega premierja Viktorja Orbana, tretjinski lastnik pa je ameriški Bohemian Financing, ki je v lasti ene najbogatejših ameriških družin Stryker. Ko se je britanski finančni sklad York Capital Management januarja letos odločil, da bo prodal 43 odstotkov delnic Save Madžarom, se je kot financer nakupa omenjala družba Diofa Asset Management, ki je v lasti Indoteka.

Po pojasnilih agrarnega ekonomista z ljubljanske biotehniške fakultete dr. Aleša Kuharja pri oblikovanju strategije Auchan precej pozornosti namenja cenovni poziciji. »Od konkurenčnih megatrgovcev, ki so primerljivi po strukturi formatov trgovskih površin, torej tistih, ki temeljijo na prevladujočem deležu zelo velikih prodajaln, se ni razlikoval po ponudbi, višji kakovosti ali drugačem prodajnem pristopu, ampak je izpostavljal ugodne cene. Zdi se, da je precej blizu mehkemu diskontnemu formatu, še posebej na trgih zunaj Francije. To pomeni, da velik delež prodajnega asortimana predstavljajo trgovske blagovne znamke po zelo nizkih cenah, nabavni viri pa so temu prilagojeni; torej brez sentimenta do porekla, ključna pa je cena,« je dejal Kuhar.

Lastni globalni proizvajalci

Če bo Auchan, katerega lastniki imajo v lasti tudi v Sloveniji prisotno verigo športne opreme Decathlon in verigo oblačil Orsey, dejansko vstopil na slovenski trg, bi po mnenju Kuharja lahko prišlo do degradacije številnih srednje velikih prehrambnih podjetij: »Za tiste agroživilske verige in kmete, ki niso zmožni hudega konkurenčnega tempa in izrazite cenovne učinkovitosti, takih pa je v Sloveniji zelo veliko, bi prihod Auchana na slovenski trg pomenil poslabšanje ekonomskega položaja.«

Po prepričanju Kuharja bi se povečal predvsem delež prodaje trgovskih blagovnih znamk po cenah, ki jih slovenska prehrambna podjetja ne morejo zagotoviti, med drugim zaradi omejenih proizvodnih zmogljivostih. »Tako kot Lidl in Hofer ima tudi Auchan svoje globalne oziroma regionalne strateške proizvajalce trgovskih blagovnih znamk,« je dodal Kuhar.

V Mercatorju so pojasnili, da so bili in ostajajo velik strateški in dolgoročni partner slovenskih dobaviteljev, od katerih letno nabavijo za več kot 500 milijonov evrov blaga, »kar je daleč največ med trgovci, ki delujejo na slovenskem trgu«. Na svojih policah Mercator ponuja okoli 3000 vrst izdelkov lastnih blagovnih znamk; skupaj jih je 45. »Pri živilskih izdelkih lastnih trgovskih znamk Mercatorja je trenutno dobrih 55 odstotkov slovenskih proizvajalcev. Dodatno ponujamo kar 1500 vrst izdelkov v projektu Radi imamo domače, v katerega so vključeni izdelki manjših lokalnih dobaviteljev, kmetij in kmetijskih zadrug. V komercialno platformo, ki je namenjena promociji slovenskih znamk, torej v Moje znamke, je na letni ravni vključenih okoli 1600 slovenskih znamk,« so povedali v Mercatorju.

Širitev z lokalnim partnerjem

V Mercatorju so poudarili, da se ugibanja o tem, kaj bo z deležem izdelkov slovenskih proizvajalcev v ponudbi, pojavijo vedno znova, dejstvo pa je, da je ta delež skozi leta približno enak, odvisen pa je predvsem od same ponudbe slovenskih dobaviteljev in njihove konkurenčnosti z vidika kakovosti in cene. »Delež prodaje slovenskih dobaviteljev v kategoriji svežih živil znaša od 60 do 70 odstotkov, odvisno od sezone proizvodnje v Sloveniji,« so pojasnili v Mercatorju in dodali, da vsak trgovec vedno ponuja izdelke, po katerih kupci najbolj povprašujejo. Po opozorilih Tatjane Zagorc bomo to še videli: »Novi izdelki so sicer lahko privlačni, vendar je treba imeti v mislih domače pridelovalce in proizvajalce, kratke verige in podobno.« Kuhar je poudaril, da z vstopom Auchana na slovenski trg lahko pride tudi do pritiskov na ponudbo blaga na policah.

Po pojasnilih Kuharja se Auchan širi tako, da na nove trge vstopa v sodelovanju s kakšnim investicijskim oziroma nepremičninskim podjetjem, pri čemer zagotovi trgovinski logistični know how, dostop do nabavnih virov, predvsem nizkocenovne lastne blagovne znamke ter operacijsko znanje. Lokalni partner pa je upravljalec nepremičnin. »Med drugim ima Auchan prodajalne v Rusiji, ki je po velikosti drugi največji trg za to korporacijo. Prodajalne ima tudi na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji, iz Kitajske pa se je umaknil. Značilnost teh trgov je, da ima ključno vlogo nizka cena,« je poudaril Kuhar.