Začnimo na Dunaju, kjer je potekalo zasedanje članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) in nekaterih nečlanic na čelu z Rusijo, skupaj znanih tudi kot OPEC+. Sklenili so, da simbolično zmanjšajo proizvodnjo za 100.000 sodčkov dnevno in s tem izničijo povečanje proizvodnje izpred meseca dni. Cena črnega zlata je namreč kar za 21 odstotkov nižja od letošnjega vrha, doseženega nekaj tednov po začetku rusko-ukrajinske vojne (sodček nafte brent, merjeno v evrih), zlasti zaradi vse šibkejših makroekonomskih obetov.
Dodatno je simbolično zmanjšanje proizvodnje morda tudi opozorilo svetovnim velesilam, da kartel ne bo sedel križem rok, če bo Teheran ponovno »oživil« jedrski sporazum iz leta 2015 in izposloval vrnitev iranske nafte na trg, o čemer se je veliko špekuliralo v zadnjih tednih. To bi zelo verjetno pomenilo pritisk na strani ponudbe (in cene) in bi lahko vsaj delno nadomestilo morebiten izpad ruske nafte. Odjeknila je tudi novica, da je Gazprom zaradi nove tehnične napake prestavil načrtovano odprtje plinovoda Severni tok 1 na nedoločen datum. Vlagatelji se bojijo, da bi plinovod lahko ostal zaprt, vse dokler ne bo EU odpravila sankcij proti Rusiji. Zaradi strahu pred ruskim omejevanjem evropske oskrbe s plinom, ki bi prizadelo podjetja in gospodinjstva v vsej regiji, pa evropska komisija preučuje možnosti, da bi omejila cene plina in tako zmanjšala račune za energijo ter stabilizirala gospodarsko okolje v prihajajoči zimi. Paket spodbud, ki je ocenjen na kar 150 milijard funtov in ki bo podjetja in gospodinjstva zaščitil pred naraščajočimi cenami energentov, pa je razkrila tudi nova britanska premierka Liz Truss.
Nadaljujmo na stari celini, kjer je Evropska centralna banka dvignila obrestne mere za 75 bazičnih točk, da bi se spopadla z rekordno inflacijo. Zvišanje obrestnih mer je prišlo kljub naraščajočemu strahu, da se bo gospodarstvo evrskega območja v prihodnjih mesecih skrčilo, zlasti zaradi omenjenih naraščajočih cen energentov. Osrednja obrestna mera ECB sedaj znaša 1,25 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2011. Na tiskovni konferenci, ki je sledila zasedanju, je predsednica ECB Christine Lagarde dejala, da tako močna zvišanja obrestnih mer niso nova »norma«, a hkrati opozorila vlagatelje, da bo v prihodnjih mesecih prišlo še do več dvigov z namenom znižanja inflacije v evrskem območju proti ciljni inflaciji banke v višini dveh odstotkov. Spomnimo, po zadnji oceni statističnega urada EU je letna inflacija v evrskem območju avgusta 2022 znašala 9,1 odstotka. Čez lužo je ameriška centralna banka objavila povzetek poročil podružnic o gospodarskih razmerah (ang. Beige book). Poročilo navaja, da se zvišanje cen nekoliko umirja v devetih od 12 okrožij, saj so nižje cene goriva in ohlajanje splošnega povpraševanja ublažili stroškovne pritiske, kar bi morda lahko nakazovalo na bodoče umirjanje inflacije. Kljub temu je predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell dejal, da bi morala centralna banka na naslednjem srečanju v boju z inflacijo ukrepati z enako odločnostjo kot prejšnje mesece. Panevropski borzni indeks Stoxx 600 je trgovanje zaključil odstotek višje od tedenskega izhodišča. Še bistveno bolje pa se je odrezal osrednji ameriški indeks S&P 500, ki je teden zaključil 2,8 odstotka višje, merjeno v evrih. Vse to potrjuje, da novice o agresivnih dvigih obrestnih mer niso negativno presenetile tržnih udeležencev. Ti so trenutno bolj osredotočeni na podatke, ki bi lahko nakazovali na umiritev sunkovite rasti inflacije. Angleška centralna banka (Bank of England) je sporočila, da bo septembrsko sejo odbora za monetarno politiko preložila za teden dni, saj država vstopa v obdobje žalovanja.
