Inflacija v evrskem območju je v začetku četrtega četrtletja močno padla, kar je preseglo vse napovedi. Znižanje je bilo še posebej izrazito pri energentih, kjer se je deflacija oktobra povišala na 11,6 odstotka, po 4,6 odstotka v septembru, pri hrani, alkoholu in tobaku pa se je inflacija znižala na 7,5 odstotka, po 8,8 odstotka v septembru. To so na prvi pogled spodbudni podatki, vendar pa je treba upoštevati, da so te številke deloma posledica osnovnih učinkov cen energije.
Zdaj smo priča najnižji točki letne stopnje inflacije pri energiji. Cene energije so se namreč na mesečni ravni znižale za 1,9 odstotka in za 6,6 odstotka novembra in decembra lani. V kolikor se kaj podobnega letos ne ponovi, aktualni odčitek inflacije v resnici ni dokaz, da smo priča hitrejšemu padcu inflacije, kot so pričakovali trgi in pri Evropski centralni banki (ECB).
Inflacija se lahko torej letos še poviša, vseeno pa je pričakovati, da se bo v prihodnjem letu dokončno umirila na ciljnih dveh odstotkih. To pa pomeni, da so glede na inflacijska pričakovanja današnji donosi na državne obveznice realno pozitivni. V času pisanja so donosi na 10-letne obveznice Slovenije, Nemčije, Italije in Španije znašali 3,7 odstotka, 2,7 odstotka, 4,6 odstotka in 3,8 odstotka, medtem ko je donos na ameriške desetletne obveznice, sicer merjeno v dolarjih, 4,7-odstoten. Za tiste, ki predvidevajo padanje obrestnih mer v prihodnjem letu ali letih, za kar se centralne banke običajno odločijo v času globalne recesije, bi bile dolgoročne obveznice še toliko bolj privlačna naložbena možnost. Ko obrestne mere padajo, se cena obveznic poviša, pri tem pa vlagatelji z nakupom po trenutno nižjih cenah »zaklenejo« še atraktiven donos prek obresti obveznic. Skratka, inflacija se v Evropi umirja. Zaradi tega bi ECB imela več možnosti za ukrepe, kot so znižanje obrestnih mer ali kvantitativno sproščanje, morda celo prej, kot se trenutno pričakuje. Torej, ECB bi lahko zaradi slabše situacije v Evropi sprostila svojo restriktivno politiko še pred ameriško centralno banko (Fed). To pa bo še naprej podpiralo moč dolarja proti evru.
Gospodarska rast v evrskem območju je v tretjem četrtletju nekoliko upadla, kar je bilo pod pričakovanji ECB, vendar nad najslabšimi napovedmi, pri čemer nacionalne razlike kažejo na raznoliko gospodarsko uspešnost držav. Sodeč po slabših makroekonomskih kazalcih (indeks PMI …) v začetku četrtega četrtletja obstaja možnost tehnične recesije v drugi polovici leta. Temu botrujejo povišana raven obrestnih mer, nižje bančno posojanje in šibka globalna rast. V Evropi upada tudi povpraševanje gospodinjstev. Maloprodaja v Nemčiji je septembra v medmesečni primerjavi upadla za 0,8 odstotka, po padcu za 1,2 odstotka v avgustu.
Fed je ohranil trenutno obrestno mero, skladno s pričakovanji trga. V svojem sporočilu je izpostavil aktualno zaostritev finančnih pogojev v ekonomiji, ki lahko vpliva na ekonomsko rast. To je predvsem posledica rasti donosnosti državnih obveznic v zadnjem obdobju. Obenem je Fed poudaril trdnost gospodarske rasti v preteklem četrtletju in nekoliko bolj umirjeno dinamiko na trgu dela. Odločitve o morebitnem dvigu obrestnih mer decembra še ni bilo, kar pomeni, da bodo prihodnji ekonomski podatki, kot so zaposlenost in inflacija, ključni pri njegovih naslednjih potezah.
