Skupna vrednost podjetja, kot jo lahko ugotovimo glede na ceno delnice, bi bila po ekonomski teoriji pričakovani prihodnji denarni tok podjetja, zmanjšan za ceno kapitala v tem obdobju (po domače: za koliko je en evro danes vreden več kot en evro v prihodnosti). Seveda dejansko ceno delnic oblikujejo borzna pričakovanja, špekulacije, valovi navdušenja in pesimizma.
Ko je Oracle pred dvema mesecema naznanil, da je dosegel dogovor o sodelovanju z OpenAI, je vrednost njegove delnice poskočila za več kot tretjino, kar je pomenilo, da se je tržna vrednost podjetja povečala za več kot 200 milijard evrov. Ustanovitelj Larry Ellison je za krajši čas postal najbogatejši človek na svetu.
Uplah navdušenja
Ob zadnjih padcih vrednosti tehnoloških podjetij pa je bil prav Oracle najbolj prizadet zaradi uplaha navdušenja nad podjetji, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, in vrednost delnice Oracla je sedaj 9 odstotkov nižja kot v začetku septembra. Skupno je Oracle izgubil skoraj 270 milijard evrov tržne vrednosti.
Sledeč ekonomski teoriji naj bi torej finančni trgi ocenjevali vrednost Oraclovega sodelovanja z OpenAI, ki naj bi podjetju zagotovilo okoli 300 milijard naročil za uporabo njegovih podatkovnih centrov, na okoli minus 50 milijard.
Na srečo borzni trgi ne delujejo čisto tako, a vseeno razkrivajo marsikaj o dogajanju na področju umetne inteligence, ki jo marsikje vidijo kot špekulativni balon.
Zakaj je Oracle drugačen?
Oracle je med velikimi tehnološkimi podjetji nekoliko poseben, saj nima ogromnih prihrankov in izredno dobičkonosnih obstoječih poslov, kakršne imata na primer Google in Microsoft. Zato velik del širitve na področje zagotavljanja podatkovnih centrov za podjetja, ki razvijajo modele umetne inteligence, financira z obveznicami. Večina kalifornijskih tehnoloških velikanov je lahko te investicije financirala iz obstoječih dobičkov, zagonska podjetja pa s svežim kapitalom.
Druga posebnost Oracla je, da je njegova rast povsem odvisna od uspeha OpenAI. Izredno rast delnic Oracla je namreč povzročilo razkritje dogovorjenih poslov v naslednjih petih letih, ki jih želi naročiti OpenAI. Kar 60 odstotkov obljubljenih poslov Oracla prihaja iz OpenAI. Slednji ne kotira na ameriški borzi, ampak je zasebno podjetje, ki ga uradno upravlja neprofitna organizacija.
Cene delnic in obveznic Oracla so tako bolj kot izraz obstoječega poslovanja postale barometer pričakovanj o podjetju OpenAI, v katerega na borzi ni mogoče investirati.
In kaj zdaj?
Oracle je pred dvema mesecema obveljal kot podjetje, ki je najbolje pripravljeno za servisiranje OpenAI. Težava je seveda vedno bila, da OpenAI nima 270 milijard evrov, da bi plačal obljubljena naročila pri Oraclu, in da bi moral neizmerno povečati svoje prihodke, da bi si to lahko privoščil v prihodnjih letih. Zaradi prihajajočih naročil OpenAI naj bi Oracle z izdajo obveznic izredno povečal svoje investicije, dobičke iz teh investicij pa naj bi začel kovati šele po letu 2029.
Finančni trgi imajo v tem primeru možnost, da zaslužijo tudi, če se posel z OpenAI ponesreči. To omogočajo tako imenovane kreditne zamenjave. Gre za vrednostne papirje, ki so v bistvu zavarovalne police za Oraclove obveznice. Če Oracle ne more vrniti denarja za izdane obveznice, lastniki teh vrednostnih papirjev prejmejo nadomestno izplačilo.
Zahtevani donosi in predvsem možnost nakupa teh kreditnih zamenjav v zadnjem času kažejo, da vse več investitorjev pričakuje težave pri uresničevanju obljub umetne inteligence. Gre za obljube, ki jih še bolj kot Oracle daje OpenAI. Vprašanje, ki sledi, je manj povezano z gibanjem cen delnic vpletenih podjetij in bolj s finančnimi mehanizmi, ki stojijo za financiranjem teh podjetij. Izguba vrednosti delnic je namreč precej manj resna reč kot odpis vrednosti obveznic, ki se skozi finančni trg še okrepi z mehanizmi, kot so kreditne zamenjave.
