Na današnji skupščini Petrola so lastniki, med katerimi država obvladuje približno tretjinski lastniški delež, potrdili vse predlagane člane nadzornega sveta, predstavnike kapitala. Obstoječim se namreč na začetku aprila izteče mandat. Izid glasovanja kaže, da so se neuradne informacije, da naj bi bil predlog kandidatov med največjimi lastnik neformalno usklajen, potrdile. Vsi predlagani kandidati so bili namreč potrjeni z več kot 99-odstotno večino, na skupščini prisotnih glasov. Poslovanje največjega trgovca z naftnimi derivati bodo nadzorovali prihodnja štiri leta.
Iz državnih vrst bodo Petrol nadzorovali nekdanji predsednik Računskega sodišča in nesojeni evropski komisar Tomaž Vesel, predsednik uprave pozavarovalnice Sava Re Marko Jazbec, ki je pred desetletjem nekaj mesecev predsedoval upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH), v preteklosti pa je bil med drugim član uprave Nove Ljubljanske banke, in Luka Zajc, eden najtesnejših sodelavcev Aleksandra Čeferina, predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA). Do spremembe zaposlitve je bil Zajc kot odvetnik zaposlen v Odvetniški družbi Čeferin in partnerji, v kateri je bil tudi manjši solastnik. Dariju Južni, ki s povezanimi osebami v Petrolu obvladuje približno 11-odsotni lastniški delež, je pripadlo eno nadzorniško mesto, ki ga je zasedla njegova soproga Vesna Južna. Od novoimenovanih nadzornikov je le Mario Selecky že v preteklih štirih letih nadzoroval poslovanje Petrola. Imenovan je bil na pobudo največje posamične lastnice Petrola, ki ima v lasti 12,78 odstotka njegovih delnic - slovaško-češka finančna skupina J&T, ki lastniški delež v Petrolu obvladuje prek češke banke J&T Banke. Predstavnik hrvaških pokojninskih skladov, ki obvladujejo približno desetodstotni lastniški delež Petrola pa bo v nadzornem svetu zastopal Goran Kralj, član uprave pokojninskega sklada PBZ Croatia Osiguranje.
O poslovanju v preteklem letu in delitvi bilančnega dobička bodo Petrolovi delničarji razpravljali na majski skupščini.
Rast dobička in padec prihodkov
Skupina Petrol je lani ustvarila 6,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bil 12,5 odstotka manj kot v letu 2023. S prodajo naftnih derivatov so v skupini Petrol lani ustvarili dobro polovico prihodkov od prodaje. Prihodki matične družbe Petrol d.d. so se znižali za 17 odstotkov na 4,4 milijarde evrov. Padec oziroma rast Petrolovih prihodkov od prodaje je v veliki meri odvisna od gibanja cen nafte na svetovnih trgih.
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom skupine Petrol se je lani povečal za 15 odstotkov na 314,2 milijona evrov. Medtem ko se je čisti dobiček skupine Petrol povišal za okoli sedem odstotkov, na skoraj 146 milijonov evrov, se je čisti dobiček Petrola d.d. povečal za dobrih 40 odstotkov in je znašal 130,5 milijona evrov.
V skupini Petrol se je količinska prodaja goriva lani povečala za dva odstotka, na okoli na 3,87 milijona ton, zemeljskega plina je narasla za 24 odstotkov, na 20,7 teravatne ure (TWh), količinska prodaja električne energije pa se je znižala za 12 odstotkov na 11,3 teravatne ure. Prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev pa so se povečali za 11 odstotkov, na 636,3 milijona evrov.
Stroški poslovanja skupine Petrol so se lani znižali za dva odstotka in so znašali 552 milijonov evrov. Dodana vrednost na zaposlenega se je v primerjavi z letom 2023 povečala za 13 odstotkov, na 86,8 tisoč evrov. Konec lanskega leta so v skupini Petrol zaposlovali 5944 delavcev.
Za naložbe so v Petrolu lani namenili 60,1 milijona evrov, načrtovali pa so jih 130 milijonov evrov, od tega 44 odstotkov v projekt energetske tranzicije. Izrazito nižje investicije od predvidenih so v Petrolu utemeljil s prenizkimi predpisanimi maržami, ki niso omogočale kritja vseh operativnih stroškov distribucije in prodaje goriv, in so vplivale na investicijsko sposobnost skupine Petrol. Po pojasnilih Petrola so marže na gorivo daleč najnižje v Evropi. Sredi lanskega julija je sicer vlada povečala marže na višino iz leta 2023, kljub temu pa v Petrolu ocenjujejo, da še vedno niso na ravni za zagotavljanje dolgoročne vzdržne rasti poslovanja pri prodaji naftnih derivatov, še posebej v luči naraščajočih okoljskih zahtev, ki jih mora Petrol financirati iz te dejavnosti.
Kot je pojasnil predsednik Petrolove uprave Sašo Berger ob objavi rezultatov je leto 2024 zaznamovala postopna umiritev regulacije cen v drugi polovici leta, vendar nizke regulirane marže in rastoče okoljske zahteve še naprej predstavljajo velik izziv. »Kljub temu smo s premišljenim upravljanjem stroškov ter uspešnimi prodajnimi rezultati, predvsem v segmentih trgovskega blaga in energetskih rešitev, presegli tako lanskoletne rezultate kot načrte,« je dodal.
Po načrtih naj bi skupina Petrol letos ustvarila 6,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, 339 milijonov evrov EBITDA in 177,8 milijona evrov čistega dobička.
