Razvpit več kot stomilijonski zahtevek Petrola zoper državo bo, kot vse kaže, končal na sodišču, kjer bosta stranki v sodnem postopku prvenstveno poskušali doseči poravnavo, smo izvedeli neuradno.

Zaradi skoraj tri mesece trajajočih reguliranih cen goriv v lanskem letu, ki so državljanom omogočale nakupe goriva po nižjih cenah od tržnih, je Petrol konec leta na državno odvetništvo naslovil predlog za mirno rešitev spora, tako da se naftnemu trgovcu za izgubljen dobiček plača odškodnina v višini 106,9 milijona evrov. V prvi polovici marca so na gospodarskem ministrstvu za Dnevnik pojasnili, da si prizadevajo za sporazumno rešitev, ki bo ustrezna tako za državo kot za naftne trgovce. Pred dnevi pa so iz Petrola sporočili, da je državno odvetništvo predlog za mirno rešitev spora zavrnilo. Toda to še ne pomeni, da do sporazumne rešitve ne bo prišlo.

Sodeč po informacijah, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili od več virov, v nastali zagati ni več vprašanje, ali bo Petrolu odškodnina plačana, temveč je vprašljiva njena višina. Razlog za to je v tem, da ob lanskoletnem reguliranju cen goriv ni bila natančno opredeljena metodologija za izračun nastale škode, zato obstaja možnost, da si jo vsakdo razlaga po svoje. Tudi zato bi morebitna privolitev države v plačilo odškodnine v višini 106,9 milijona evrov, ki so jo naračunali v Petrolu, mimo sodišča, v deželi na sončni strani Alp dvigovala veliko prahu.

Po Petrolovih pojasnilih so znesek za terjano odškodnino izračunali na podlagi obrazca za ugotavljanje škode iz naslova regulacije, ki so ga prejeli od gospodarskega ministrstva: »Za preveritev obrazca smo angažirali revizorja PricewaterhouseCoopers, ki je izvedel dogovorjene postopke in izdal poročilo o teh postopkih.« Razlogov za zavrnitev plačila odškodninskega zahtevka na državnem odvetništvu niso pojasnili, za zaščito premoženja družbe pa bo naslednji korak vložitev tožbe na sodišče, so dodali v Petrolu.

Neformalni pogovori

Kot smo izvedeli neuradno, se je v scenariju, ki ga danes razkrivamo v Dnevniku, državni politični vrh pomenkoval s Petrolovim vodstvom, na čelu s predsednico uprave Nado Drobne Popovič, obe strani pa se strinjata, da je zagato smiselno reševati na sodišču. Ključen cilj tega manevra je s pomočjo enega ali dveh sodnih izvedencev nesporno ugotoviti, kolikšna škoda je bila zaradi lanskoletnih reguliranih cen goriva povzročena Petrolu. Pri tem naj bi država in Petrol na sodišču delovala konstruktivno, kar pomeni, da sodnega postopka, ki bi se lahko razvlekel krepko v prihodnje desetletje, ne bosta zavlačevala. Povedano drugače: ko bo sodni izvedenec izračunal nastalo škodo, naj bi na sodišču poskušala skleniti poravnavo.

S tem pa možnosti za zaplete še ne bi bilo konec. Ker bo odločitev o poravnavi kočljiva, še posebej če se bo izračunani znesek navzdol razlikoval od Petrolovega izračuna, lahko pričakujemo, da bo uprava odločitev prenesla na nadzorni svet, ta pa na skupščino Petrola, torej na njegove lastnike. S povezanimi organizacijami država sicer v Petrolu obvladuje približno tretjinski lastniški delež.

Poleg odškodnine od slovenske države Petrol, zaradi lanskoletnih reguliranih cen goriva, terja odškodnino tudi od Hrvaške, pri čemer znesek, ki ga je izračunal tamkajšnji sodni izvedenec, znaša 55,9 milijona evrov. Po Petrolovih pojasnilih so na hrvaško državno odvetništvo posredovali predlog za mirno rešitev spora, vendar odgovora še niso prejeli.

Načrtovane dividende

Medtem ko je Drobne-Popovičeva po januarski skupščini, ko so ocene lanskoletnega poslovanja kazale, da je bila lani ustvarjena okoli 12-milijonska izguba, izjavila, da bo izplačilo dividend letos odvisno od dogovora z državo o izplačilu odškodnine, so pred dnevi iz Petrola sporočili, da bodo skupščini delničarjev predlagali izplačilo 0,7 evra dividende za delnico, kar je dobro polovico manj kot lani. Tedaj je bila izplačana rekordna dividenda v višini 30 evrov za delnico. Zaradi kasnejše cepitve ene na 20 delnic je ta znesek neprimerljiv z načrtovano dividendo v letošnjem letu. O izplačilu dividend bodo delničarji odločali na majski skupščini.

Prihodki od prodaje skupine Petrol so se lani povečali za 91 odstotkov, na rekordnih 9,5 milijarde evrov, kar je posledica vključitve prevzete hrvaške družbe Crodux derivati dva v skupino in rasti cen naftnih energentov. Na ravni skupine Petrol je bila ustvarjena 2,7-milijonska izguba (leta 2021 je bil dosežen dobiček v višini 124,5 milijona evrov), matična družba Petrol, d. d., pa je poslovala z 19,4-milijonskim dobičkom, kar je bilo dobrih 70 odstotkov manj kot leta 2021.

Vprašanje, ali se bo država zaradi reguliranih cen goriv pogodila s Petrolom oziroma kakšno odločitev so sprejeli glede zahtevka za plačilo odškodnine, smo naslovili na gospodarsko ministrstvo, kjer so nas napotili na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ker da je z reorganizacijo vlade področje regulacije cen goriv prešlo na to ministrstvo. Na okoljskem ministru na naše vprašanje niso odgovorili, po odgovor pa so nas usmerili na državno pravobranilstvo, kjer so povedali, da zadeve ne morejo komentirati. x