»Zaostrene geopolitične razmere in motnje na mednarodnih energetskih trgih močno vplivajo na cene in dobavljivost naftnih derivatov po vsej Evropi. Slovenija pri tem ni izoliran trg,« so danes v izjavi za javnost sporočili iz Petrola. Zagotavljajo, da je oskrba na slovenskem trgu trenutno stabilna.
»V Petrolu delamo vse, kar je v naši moči, da tako tudi ostane. Na geopolitično dogajanje, svetovne cene goriv in razmere na mednarodnih dobavnih poteh pa ne moremo vplivati, zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne bi bilo odgovorno dajati,« so še zapisali.
Petrol je zlasti trgovec z naftnimi derivati, kar v prvi vrsti pomeni, da te kupuje na mednarodnih trgih in nima lastnih nahajališč ali rafinerij. Pri reguliranih gorivih njihova najvišja marža lahko znaša 11,5 centa na liter in se ne zvišuje, če cena goriva naraste.
»Iz bruto marže se pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja, varnosti in drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji,« so še zapisali. »Na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, rafinerijske zmogljivosti, dobavne poti, transport in drugi nabavni pogoji. Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih.«
Želijo deregulacijo cen
Petrol kot glavnega krivca težav poslovanja vidi regulacijo cen. Pozivajo k prehodu na »tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike«. Tak sistem naj bi jim omogočal hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen dejanskim nabavnim razmeram, kar naj bi bilo še posebej pomembno ob velikih in hitrih premikih cen na mednarodnih trgih.
»V interesu ljudi, gospodarstva in države je, da je oskrba zanesljiva tudi takrat, ko so razmere najzahtevnejše. Zato potrebujemo ureditev, ki sledi razmeram na trgu in hkrati omogoča dolgoročna vlaganja v oskrbne zmogljivosti,« še dodajajo.
Si je pa Petrol pri trenutnih pozivih skopal kar globoko jamo z javnimi nastopi pred izhodiščno deregulacijo cen v Sloveniji. Tudi tedaj je obljubljal zaščito potrošnikov zaradi konkurenčnega boja naftnih trgovcev. Analize so nato pokazale, da je bil izhodiščni padec cen energentov zlasti posledica cenejše nafte na svetovnih trgih, marže in dobički pa so močno narasli.
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec, soavtor analize deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike v Sloveniji, je leta 2022 za Dnevnik pojasnil, da so po liberalizaciji marže z manj kot devetih centov narasle na 12–14 centov, po nekaterih ocenah pa naj bi povprečno znašale okoli 15 centov oziroma ob avtocestah tudi 20 centov. To pomeni, da je liberalizacija cen prinesla od 1,5 do 10 evrov večji strošek pri 50-litrskem rezervoarju.