Koprsko pristanišče je prvo v severnem Jadranu, ki je preseglo milijon TEU kontejnerjev v enem letu. A predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast je z mislimi že pri novem mejniku: dva milijona TEU kontejnerjev v prihodnjih desetih letih. »Verjamemo, da so dosegljivi,« poudarja. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer pravi, da ima uprava Luke njegovo podporo.
Magična meja milijon kontejnerjev se je Luki Koper v zadnjih dveh letih vsako leto za las izmaknila, v letošnjem letu, o katerem tudi sicer govorijo v presežnikih, pa jim je uspelo. »To je skupni dosežek naših sodelavcev, pristaniške skupnosti, kupcev in države, ki je podpirala Luko,« je naštel Boštjan Napast.
V Luki so sredi naložb v drugi del širitve terminala za kontejnerje. »Vendar pa to ni dovolj, za naš razvoj je izjemno pomembno, da imamo podporo z najvišjega, državnega vrha,« poudarja Napast. Nestrpno pričakujejo širitev bertoške vpadnice v pristanišče in gradnjo nove srminske vpadnice, saj so ceste proti pristanišču pogosto zatrpane s tovornjaki. »Izredno pomembno je tudi povečanje ranžirne in tovorne železniške postaje Srmin ob vstopu v pristanišče. Brez tega ne bomo mogli v celoti izkoristiti možnosti, ki nam jih bo prinesel drugi tir,« poudarja Napast. Tovorna železniška postaja namreč zdaj ne omogoča 750 metrov dolgih vlakov, ampak le 500 metrov, kar zmanjšuje konkurenčnost.
Železniška infrastruktura, ki je na meji zmogljivosti, predstavlja glavno zavoro hitrejšemu razvoju Luke, potrjuje Napast. Trenutno na železnici potekajo obsežna vzdrževalna in gradbena dela, kar povzroča večje zastoje, tako da potuje iz pristanišča kar 55 odstotkov tovora s tovornjaki in le 45 odstotkov po železnici. V Luki kljub temu presegajo cilje, ki so si jih zadali v strategiji do leta 2025, zato minister za infrastrukturo Bojan Kumer poudarja, da je treba drugi tir zgraditi še hitreje. Sedanja časovnica je konec leta 2026. »Prav zdaj iščemo dogovor, da bi ga dobili nekaj mesecev prej, saj za Luko Koper vsak mesec šteje,« je dejal. Na Dnevnikovo vprašanje, ali Napastova uprava uživa zaupanje ministrstva za infrastrukturo, je zagotovil, da njegovo osebno podporo uprava ima. Kumer bo sicer infrastrukturni resor, kamor sodi Luka Koper, po rekonstrukciji vlade prepustil Alenki Bratušek.
Čakajo še avtomobilski rekord
Minister je zadovoljen, da Luka Koper v času gospodarske in energetske krize posluje rekordno, pa tudi, da je Napastovi upravi uspelo pravočasno zakupiti električno energijo za prihodnji dve leti po primernih cenah. »To nam omogoča konkurenčen nastop v severnem Jadranu,« dodaja Napast.
V Luki so letos prvič v zgodovini presegli 300 milijonov evrov prihodkov in 23 milijonov ton skupnega pretovora. Do konca decembra bodo vknjižili še en rekord: več kot 800.000 pretovorjenih vozil v letu dni, zaradi česar Koper ostaja najpomembnejše avtomobilsko pristanišče v Sredozemlju. Po današnjem milijontem kontejnerju jih bodo do konca decembra našteli še dodatnih 10.000, ker pomeni poldrugi odstotek več kot lani.
»Dejstvo, da smo v Kopru prvi med pristanišči severnega Jadrana dosegli in presegli mejnik milijon pretovorjenih TEU kontejnerjev, je vredno posebne pozornosti širše javnosti, predvsem glede na izkušnje, ki jih imamo z vsemi tistimi preteklimi vladami, ki so z veliko skepso ocenjevale, da bi se to lahko zgodilo,« pa je za Dnevnik spomnil Čedomil Bojanić, predsednik sekcije pristaniških špediterjev pri GZS in dodal: »Uspelo je Kopru, ne Trstu ali Reki.«
Tudi Trst hiti proti milijonu
A proti milijonu kontejnerjev hitijo tudi v Trstu. Na kontejnerskem sedmem pomolu, ki ga upravlja družba Trieste Marine Terminal, bodo do konca leta našteli približno 750.000 TEU kontejnerjev, napoveduje Zeno D'Agostino, predsednik pristaniške uprave pristanišč Trst in Tržič. Ko prištejejo še 130.000 zabojnikov na ro-ro terminalu, ki priplujejo na tovornjakih s trajekti iz Turčije, bo skupna številka še višja in pomeni kar 15-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Če bi rasli tako strmo tudi v prihodnjem letu, bi se tudi v Trstu spogledovali z milijonom TEU. »A v letu 2023 si ne obetamo tako strme rasti, kriza se v svetovnem gospodarstvu že pozna,« pravi D'Agostino.
