Eno najbolj prizadetih podjetij v avgustovski ujmi je bilo KLS Ljubno, visokotehnološko podjetje, ki zaposluje 260 delavcev in ima kar 250 robotov. Poplave so spravile tovarno, sicer gazelo leta 2011, dobesedno na kolena. »Voda nam je razdejala podjetje. Ugotovili smo, da bo treba tretjino strojev zavreči. Poleg tega so bile porušene stene, uničeno pohištvo, poškodovani avtomobili terkar 12 tisoč in 15 tisoč kubičnih metrov blata,« se spominja direktor podjetja KLS Bogomir Strašek.
Na okrogli mizi o zavarovanju podjetij pred naravnimi katastrofami, ki jo je danes pripravil časnik Dnevnik v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), je Strašek povedal, da ga je najbolj skrbelo, koliko bo to stalo. »Po naši oceni je bilo škode za 106 milijonov evrov, pri čemer pa za takšno vsoto še zdaleč nismo bili zavarovani.«
Družba KLS Ljubno je po njegovih besedah imela sklenjeno le »običajno polico« za požarno zavarovanje z nekaterimi drugimi dodatnimi škodami. Zavarovalnica jim je, kot je dejal. doslej namenila 500 tisoč evrov akontacije, vse skupaj pa si od zavarovalnine obetajo zelo malo, morda okoli pet milijonov evrov.
Multinacionalka Bosch svojim podjetjem uredila skupinsko zavarovanje
Še višjo škodo je v zgornji savinjski dolini utrpelo podjetje BSH Nazarje, po njihovih ocenah za kar 150 milijonov evrov. Ker pa so del multinacionalke Bosch, ki je svojim podjetjem uredila skupinsko zavarovanje, jim bo praktično vsa škoda povrnjena.
Strašek je zato GZS predlagal, da bi se nekaj podobnega dogovorili tudi v Sloveniji. Po njegovem predlogu bi oblikovali nekakšen zavarovalni konzorcij, v okviru katerega bi zavarovanje sklenilo več podjetij skupaj, nato pa bi ga lahko po potrebi koristilo vsako posebej. S tem bi si znižali stroške, ukrep pa bi bil po njegovem mnenju še učinkovitejši, če bi sodelovala tudi država.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da v Sloveniji številna podjetja za takšne dogodke nimajo sklenjenih zavarovanj. Na vprašanje, zakaj je tako, so odgovori različni, je dejala, očitno pa je v ozadju vprašanje stroškov. »Zato je pobuda o kolektivnem zavarovanju dobrodošla. Ugotovili smo namreč, da imajo zelo dobro rešitev prek zavarovalnic urejeno v Franciji, medtem ko denimo v Švici solidarnostno zavarujejo vse, spet drugačno varianto pa ponujajo v Španiji,« je povedala. Pri ideji o skupnem zavarovanju za podjetja je posebej pozdravila predlog o sodelovanju države. »Osnova za morebitno uveljavitev te rešitve pa bi morala biti dobra analiza, kaj točno potrebujemo,« je poudarila.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je opozoril na posebnost Slovenije zaradi njene majhnosti. Zavarovalnice naj bi se zavedale, da bi bila v primeru škode prizadeta številna v kolektivnem zavarovanju sodelujoča podjetja, zato bi po njegovem zaračunavale višje premije.
Direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav Peter Filip Jakopič je ob tem pozval k večji zavarovanosti premoženja. Poslovni model zavarovalnic namreč temelji tudi na velikem zajemu, zato brez tega sistem zavarovanja ne more biti učinkovit, je poudaril.
Nič se ni vlagalo v protipoplavno varnost
V razpravi so obravnavali tudi širšo problematiko poplavne ogroženosti. Kot je dejal gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc, so sredstva za protipoplavno zaščito po osamosvojitvi Slovenije začela usihati. »Niti en načrt ni bil izveden, bile so le korekcije, ob tem pa so bila izhodišča iz leta 1990 postavljena prenizko. Stroka je ves čas opozarjala, da potrebujemo nova izhodišča, in da nasipi nimajo ustrezne stabilnosti. Ves čas se je vedelo, da gre za šibke točke, a se država na to ni ozirala,« je dejal.
Ob tem je opozoril, da v zgornji Savinsjki dolini tudi višji nasipi ne bi zalegli, saj je to območje poplavno zelo ogroženo. Podobno je po njegovih besedah tudi v nekaterih drugih industrijskih oziroma poslovnih conah,v spodnji Savinjski dolini, na celotnem območje Celja, na jugozahodnem delu Ljubljane, v Zasavju..Med možnimi ukrepi je navedel preselitev, kot naj bi se zgodilo v primeru Letuš, ali pa boljšo gradnjo.