Poglobljena znanja za hitri novi svet

Mojca Schlamberger Rezar, dekanja Filozofske fakultete

Prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Svet se nenehno spreminja: včasih smo verjeli, da na bolje. Zdaj pa imamo občutek, da se je snel s tečajev in da se dogajajo neslutene spremembe, ki jih niti znanstvena fantastika ni predvidela. Umetna inteligenca (UI) nam daje občutek, da lahko vse naredi namesto nas. Pa je to res? Res je, da so sistemi generativne UI z vsakim dnem zmogljivejši, vendar potrebujejo vodenje človeka, ki zna ločiti zrnje od plev. Do tega pa vodi dolga pot študija, ki predstavlja poglobljeno pridobivanje znanja in vedenja, prenosljivega med disciplinami in strokami. Le poglobljeno znanje je lahko osnova za kritično mišljenje in etično ravnanje. Prav to pa je tisto, kar postavljamo v ospredje pri študiju humanistike in družboslovja. Odločiti se za študij ni enako kot izbrati poklic. V današnjem svetu hitrih sprememb nekateri poklici čez noč izginjajo, drugi nastajajo. Znanje in kritično mišljenje pa sta tisto, česar nam nihče ne more vzeti. Takega znanja ne morete pridobiti z gledanjem videovsebin. Lahko pa vam ga damo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, največji humanistični in družboslovni fakulteti v Sloveniji. Ker znamo, vemo in nam je mar za to, da se naša družba razvija v družbo znanja ter izobraženih in ozaveščenih mladih ljudi. Tako bomo lahko ohranili upanje, da nam bo na tem svetu lahko kdaj še bolje.

Žan Lep, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete

Doc. dr. Žan Lep, oddelek za psihologijo

1.Kaj raziskujete/poučujete na fakulteti in zakaj ravno to področje?

Na oddelku za psihologijo poučujem predmete s področja socialne in ekonomske psihologije, raziskovalno pa se ukvarjam predvsem s tem, kako ljudje oblikujejo prepričanja in odločitve o nekaterih pomembnih družbenih vprašanjih, kot so varčevanje, izbira politične stranke, cepljenje ali trajnostno vedenje. Prepričan sem namreč, da lahko z razumevanjem psiholoških mehanizmov, ki vodijo k odločitvam, in ljudi, ki sprejemajo te odločitve, prispevamo k oblikovanju različnih ukrepov, ki našo družbo delajo boljšo.

2.Tri besede, s katerimi bi opisali fakulteto.

Na ramenih velikanov.

3.Zakaj bi nekdo izbral našo fakulteto?

Ker lahko pri nas študirate v sproščenem vzdušju in v skladu s samim sabo. Vas zanima pisanje seminarske naloge o družbenem in ekonomskem vplivu Taylor Swift v švedščini, radi nosite odštekana oblačila ali pa ste bolj polikani in vas zanima računska nevroznanost? Pri nas je prostor za vse. In zato, ker smo po več kot sto letih izkušenj dobri v tem, kar počnemo.

Ana Svetel, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete

Doc. dr. Ana Svetel, ddelek za etnologijo in
kulturno antropologijo

1.Kaj raziskujete/poučujete na fakulteti in zakaj ravno to področje?

Raziskujem na polju etnologije in kulturne antropologije. Vsa moja raziskovalna področja so povezana z navidez preprostima vprašanjema: zakaj ljudje živijo, kot živijo, ter kako upomenjajo sebe in svet. Konkretneje se trenutno ukvarjam z okoljsko antropologijo, zanima me na primer, kako v alpskih območjih lokalne skupnosti razumejo koncept trajnosti ter kako se ta razumevanja odražajo v turističnih dejavnostih in reprezentacijah krajine. Raziskovala sem tudi na Islandiji, kjer sem se osredotočala na razmerja med ljudmi in svetlobo, temo, letnim ciklom in vremenom. Poučujem pa najrazličnejše predmete, med drugim lingvistično antropologijo – še eno področje, ki mi je izredno pri srcu.

2.Tri besede, s katerimi bi opisali fakulteto.

Raznovrstnost, poglobljenost, brezčasnost.

3.Zakaj bi nekdo izbral našo fakulteto?

Filozofska fakulteta je rahlo kaotično stičišče ljudi, ki bi raje kot do hitrega zaslužka, pozunanjenega prestiža ali instantnih kompetenc prišli do znanja brez poenostavitev in miselne lenobe. Uvideti, kako kompleksen in raznovrsten je svet ter kako ustvarjalna je bila, je in bo človeška vrsta, je zame nekakšna viza za trajno osmišljeno življenje. Kaj več bi si od študija na filozofski fakulteti lahko želela?

Alojzija Zupan Sosič, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete

Prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, oddelek za slovenistiko

1.Kaj raziskujete/poučujete na fakulteti in zakaj ravno to področje?

Sem profesorica sodobne slovenske književnosti na oddelku za slovenistiko. Že od otroštva me zanimata književnost in umetnost na splošno, zato sem se tudi odločila za študij književnosti, potem pa za pot raziskovalke. Ukvarjam se torej s slovensko književnostjo, ki pa jo vseskozi primerjam tudi s slovansko (diplomirala sem na FF slovenistiko in srbokroatistiko) in svetovno književnostjo (diplomirala sem tudi iz primerjalne književnosti). Področja mojega znanstvenega zanimanja so: sodobna slovenska pripoved, predvsem najnovejši slovenski roman, slovenska ljubezenska poezija, sodobna slovenska poezija, literatura žensk, spolna identiteta, teorija pripovedi, literarna interpretacija in literarno branje. Živimo v času, ko nam globalizacija ne prinaša samo novih geopolitičnih (z)družb, temveč tudi omejenost informacijske dobe. Tej omejenosti se lahko upremo le s proizvajanjem pomena, tj. z gradnjo kulturne raznolikosti, k čemur največ prispeva umetnost. Sama razumem književnost tudi kot alternativo globalizacijskemu poenotenju Imperija, prav tako pa nam lahko nudi trajno umetniško ugodje, notranje bogastvo in miselno subverzivnost. Zato poučujem književnost dialoško, vedno v pogovoru z učečimi, tj. študentkami in študenti.

2.Tri besede, s katerimi bi opisali fakulteto.

Pretočnost srca in glave.

3.Zakaj bi nekdo izbral našo fakulteto?

Študij na naši fakulteti bi nekdo izbral prav zaradi želje po lastnem in družbenem napredku. FF namreč ponuja dovolj zračno mrežo znanstvenih informacij, da lahko z njo zgradimo svojo lastno osebnost, hkrati pa se pogumno ozremo še po družbenem tkivu, ki je za zdravo rast posameznika neizogibno. Ni dovolj, da samo reproduciramo določeno znanje, ki se ocenjuje na izpitih, pač pa da znamo projicirati to vedenje tudi v naše in vaše življenje. Prav naša fakulteta ponuja veliko možnosti za srečevanja z drugostjo oziroma raznolikostjo, ki odpirata obzorja, kar nas pelje stran od patološkega narcisizma, uveljavljenega v današnji fazi kapitalizma. Hkrati se v naših humanističnih študijih ne pozabi na bistvo človeške civilizacije: humanost, saj se na različne načine krepi empatija. Brez empatije družba prihodnosti ne more obstajati, saj samo tehnološki razvoj, ki se trenutno divje razcveta, ne bo dovolj. Brez empatije ne bo napredka.

Haris Agović, mladi raziskovalec, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete

Asist. Haris Agović, mladi raziskovalec, oddelek za slovenistiko

1.Kaj študiraš na fakulteti in zakaj ravno to?

Sem študent tretje stopnje na smeri slovenistika. Jezik me je že od nekdaj zanimal, predvsem pa naša (ne)zmožnost (ne)natančnega izražanja misli z jezikom. Pred začetkom študija slovenistike si nisem povsem predstavljal, kaj pomeni študij prvega jezika, a kaj hitro spoznal, da to ni ne jezikovni tečaj ne »drilanje« slovnice, temveč poglobljeno razumevanje jezika kot kompleksnega družbenega pojava. Med študijem sem se seznanil z jezikoslovnimi teorijami in sodobnimi področji, zlasti s sociolingvistiko, kar me je postopoma pripeljalo do doktorskega študija in dela mladega raziskovalca, ki sem si ga želel že med študijem. Ob slovenistiki sem študiral tudi germanistiko, kar mi je omogočilo kontrastivni pogled na jezik in dodatno razširilo moje raziskovalno zanimanje.

2.Tri besede, s katerimi bi opisal fakulteto.

Interdisciplinarna, radovedna, raziskovalna.

3.Zakaj bi nekdo izbral našo fakulteto?

Študij na FF pomeni raznoliko in spodbudno študijsko okolje, ki študenta opremi z analitičnimi, kritičnimi in komunikacijskimi kompetencami, uporabnimi na različnih poklicnih in družbenih področjih. Fakulteta je močno vpeta v raziskovalno dejavnost in mednarodno povezana, kar omogoča pridobivanje dodatnih znanj in izkušenj za strokovni ter osebni razvoj. Profesorji pa so ob izkazanem interesu vedno pripravljeni spodbujati raziskovalno radovednost in samostojno razmišljanje. Filozofska fakulteta ponuja nemalo priložnosti za navezavo poznanstev in prijateljstev.

Lana Pavšič, študentka 1. letnika magistrskega
študija geografije

Lana Pavšič, študentka 1. letnika magistrskega študija geografije Filozofske fakultete

1.Kaj študiraš na fakulteti in zakaj ravno to?

Študiram geografijo, ker hrani mojo radovednost. Je izjemno široka veda, ki skriva ogromno zanimivega in uči povezovanja med vsemi možnimi pogledi na svet. Odgovor se nikoli ne skriva le za enim ovinkom. Geografi radi naštudiramo celoto z različnih zornih kotov, potem pa rišemo povezave med njimi. Tako imamo vedno kaj za početi in raziskovati, najraje seveda na terenu.

2.Tri besede, s katerimi
bi opisala fakulteto.

Podpirajoča, vedoželjna, raznovrstna.

3.Zakaj bi nekdo izbral
našo fakulteto?

Najbrž predvsem zaradi ponujenih študijskih programov. Naša fakulteta ponuja širok spekter različnih smeri za vse ljubitelje humanistike. Vsaj po mojih izkušnjah je študentom na voljo odlična podpora profesorjev in zaposlenih, prav tako lahko poročam o zelo prijetnem vzdušju na fakulteti.