V Dnevniku smo poročali o skrb zbujajočih razmerah na področju preprečevanja pranja denarja v SKB banki, ki jih je razkril nadzor Banke Slovenije. Zaznane kršitve zakona o preprečevanju pranja denarja so bile tako resne, da je Banka Slovenije sprožila več prekrškovnih postopkov zoper banko in tudi zoper njeno vodstvo.
Inšpektorji obiskali
tudi matično banko
Poznavalce slovenskega bančnega sektorja so ugotovitve regulatorja presenetile, saj je SKB vedno veljala za zgledno in urejeno banko, ki na področju preprečevanja pranja denarja izpolnjuje najvišje varnostne standarde. Ko je leta 2019 prišla pod okrilje madžarske banke OTP, se je v ljubljanski centrali očitno začela vzpostavljati drugačna poslovodna kultura. Tej domnevi v prid gre okoliščina, da so v matični banki madžarski regulatorji skoraj sočasno ugotovili zelo podobne kršitve zakonodaje kot v Sloveniji. Madžarska centralna banka (MNB) je namreč v okviru preiskave dejavnosti preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v banki OTP razkrila, da pristojni bančniki niso nemudoma prijavili zaznanih primerov suma pranja denarja. Obvestiti bi morali enoto za finančne informacije, ki deluje v okviru madžarskega davčnega urada. Pa tega niso (nemudoma) storili.
V okviru nadzornega postopka so še opozorili na neustrezen notranji nadzorno-informacijski sistem, zaradi česar nekatere problematične stranke niso bile skrbno pregledane. Neprimerne so bile tudi notranje ocene tveganja. Madžarska centralna banka je OTP naložila izvedbo vrste ukrepov za odpravo zaznanih nepravilnosti in pomanjkljivosti. Skrajni rok za vzpostavitev ustreznega sistema pravil in praks, ki bo med drugim omogočil ustrezen nadzor vseh gotovinskih transakcij, se izteče oktobra letos.
OTP morala plačati
130.000 evrov kazni
Madžarska centralna banka je OTP naložila še plačilo globe v skupni višini 49,375 milijona forintov, kar je novembra lani znašalo okoli 130.000 evrov. Pri določanju višine denarne kazni je upoštevala resnost kršitev, vpliv na varno poslovanje, pogostost in trajanje kršitev ter tržni delež kreditne institucije, je portal Siol lani povzemal madžarske medije.
Spomnimo: inšpektorji Banke Slovenije so pregled SKB banke zagnali leta 2022. Ugotovili so, da v banki svojih nalog ne opravljajo v skladu z določili zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V SKB so med drugim neustrezno pridobivali in zbirali zakonsko predpisane podatke o dejavnosti strank in njihovih poslovnih razmerjih. Nekaterih strank s povečanim tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma banka zato ni podrobneje pregledala. Zakon je SKB banka kršila tudi s tem, da ni ustrezno nadzorovala zapletenih in neobičajno visokih transakcij ali transakcij brez jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena. Posledično ni preučila ozadja in namena teh poslov niti ni ugotavljala izvora sredstev.
Med lanskim ponovnim pregledom, po poteku skrajnega roka za odpravo vseh kršitev, so nadzorniki Banke Slovenije ugotovili, da vodstvo SKB ni dosledno upoštevalo navodil in ni vzpostavilo zakonitega stanja na področju preprečevanja pranja denarja. SKB banka namreč še vedno ni vzpostavila ustreznega nadzora strank, pri katerih je obstajalo veliko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Površno je nadzorovala stranke z visokim tveganjem, pomanjkljiva je bila tudi obravnava neobičajnih transakcij, so ugotavljali inšpektorji.
»Dodatno je Banka Slovenije ugotovila, da SKB banka v določenih primerih Uradu RS za preprečevanje pranja denarja ni sporočila sumljivih transakcij,« še piše v odredbi o izvršitvi dodatnih ukrepov za učinkovitejše odpravljanje ugotovljenih kršitev. Konkretno: vodstvo banke uradu ni prijavilo štirih strank, za katere so v banki že predhodno ugotovili, da poslujejo sumljivo. Banka Slovenije je zato zoper odgovorne osebe v SKB banki sprožila dodatne prekrškovne postopke in ji naložila izvršitev obsežnih popravljalnih ukrepov.
Netočna pojasnila v imenu urada za preprečevanje pranja denarja
Dnevnik si je prizadeval izvedeti, ali in kako je zoper banko zatem ukrepal urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD). Pridobivanje informacij urada, ki ga od nastopa vlade Roberta Goloba vodi direktorica Anika Vrabec Božič, se je izkazalo za zelo oteženo. Po več kot tednu dni čakanja smo namreč prejeli vsebinsko napačen odgovor.
Ministrstvo za finance, ki v imenu urada za preprečevanje pranja denarja skrbi za stike z javnostmi, je sicer pravilno poudarilo, da morajo banke sporočati UPPD vse transakcije, ki jih glede na sprejete indikatorje zaznajo kot sumljive, in da gre za kršitev obveznosti sporočanja, če banka transakcijo zazna kot sumljivo in tega ne sporoči uradu.
»Pri omenjenih transakcijah tako banka zavezanka sploh ni ugotavljala, ali so transakcije glede na dane indikatorje sumljive, kar je Banka Slovenije zaznala kot kršitev,« so nam razložili na ministrstvu za finance. Ne glede na zaznano kršitev pa urad ni sprožil dodatnih prekrškovnih postopkov zoper SKB, saj je Banka Slovenije kot primarni nadzornik že sprejela ukrepe za odpravo kršitev: »Banka Slovenije ima namreč vse vzvode ter pooblastila za ukrepanje zoper kršitelje oziroma primarno skrbi za zakonito poslovanje subjektov, ki jih nadzoruje.«
Nejasno je, zakaj so na ministrstvu med drugim tudi zapisali, da Banka Slovenije »pri SKB ni ugotovila kršitve obveznosti sporočanja sumljivih transakcij«. To očitno ne drži, saj v odredbi Banke Slovenije jasno piše, da se je kršitev obveznosti sporočanja »sumljivih transakcij« v primeru SKB banke zgodila. Vodstvo banke uradu ni prijavilo štirih strank, za katere so v banki že predhodno ugotovili, da poslujejo sumljivo. Zato je trditev ministrstva za finance povsem napačna. Zahtevali smo dodatna pojasnila od urada oziroma ministrstva, ki bodo v skladu z razkritji Banke Slovenije. Odgovorov na dodatna vprašanja nismo dobili.
