Trgovanje v preteklem tednu je bilo relativno mirno in brez večjih pretresov. Po zaslugi rasti delnic nekaj ameriških velikanov so ameriški delniški indeksi pridobivali. Po drugi strani pa se je nafta precej pocenila.
Preko luže v preteklem tednu ni bilo objav najpomembnejših ekonomskih kazalnikov, zato smo investitorji več pozornosti namenili izjavam ameriških centralnih bankirjev. Najpomembnejši izmed njih, guverner Jerome Powell, je v svojem četrtkovem govoru omenil, da ni prepričan, da je monetarna politika dovolj ostra za vrnitev inflacije na 2 odstotka. Trgi so izjavo vzeli kot precej restriktivno in osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 je prekinil osemdnevno zaporedno rast. Tudi običajni Američani niso prepričani, da je inflacijska epizoda končana. Anketa univerze v Michiganu je pokazala visoka pričakovanja o povprečni letni rasti cen v obdobju naslednjih pet do 10 let. S 3,2 odstotka je številka najvišja v zadnjih 12 letih, za prihodnje leto pa prebivalci pričakujejo 4,4-odstotno rast. Zadnje mesece se veliko piše o visokem ameriškem proračunskem primanjkljaju in posledično veliki količini obveznic, ki jih njihova zakladnica izdaja. Precej skromno povpraševanje po četrtkovi izdaji 30-letnih obveznic je dvignilo zahtevane obrestne mere. Svoje je dodal že omenjeni govor guvernerja in donosnost dveletnih ameriških državnih obveznic je ponovno presegla 5 odstotkov. Na tem mestu velja omeniti odločitev bonitetne agencije Moody's, ki je ZDA potrdila najvišjo bonitetno oceno, vendar spremenila obete v kategorijo »negativno«. Tudi morebitno znižanje bonitetne ocene ne bi spremenilo dejstva, da je dolar globalna rezervna valuta, vendar premik vseeno predstavlja opozorilo glede bodočega zadolževanja ameriškim politikom.
Na ravni posameznih podjetij smo spremljali zgodbo, ki se ponavlja že vse letošnje leto. Podjetja z najvišjo tržno kapitalizacijo držijo borzne indekse nad vodo. Pretekli teden je na krilih visokih pričakovanj nadaljnjega razvoja umetne inteligence Microsoft dosegel rekordno vrednost delnice, več kot 5 odstotkov sta pridobili tudi delnici Nvidie in Appla. Vseeno pa višje obrestne mere terjajo svoj davek na bolj tveganih segmentih trga. Pod težo dolga in nižjega povpraševanja po pisarnah se je zlomilo podjetje za souporabo pisarn Wework, ki je bilo na vrhuncu vredno 47 milijard dolarjev. Vrednosti evropskih delnic se v preteklem tednu niso bistveno spremenile. Stanje na stari celini ni pretirano rožnato; inflacija je v večini držav sicer krepko upadla, toda gospodarstvo praktično ne raste več. Britanska ekonomija je v preteklem četrtletju stagnirala, saj je zabeležila 0-odstotno gospodarsko rast. Ponedeljkova objava vrednosti kompozitnega PMI-indeksa za evrsko območje je pri 46,5 celo na najnižji vrednosti v zadnjih 35 mesecih. Tudi PMI-indeks za storitvene dejavnosti je na 32-mesečnem dnu. Naj omenimo še izjavo guvernerke Evropske centralne banke Christine Lagarde, ki je tako kot njen ameriški kolega poudarila, da se lahko obrestne mere še zvišajo, če bo to potrebno. Vsekakor pa se po projekcijah ECB obrestne mere še kar nekaj četrtletij ne bodo znižale. Za več kot 5 odstotkov pa se je pretekli teden znižala cena nafte, saj se s sodčkom nafte kljub napetostim na Bližnjem vzhodu trguje pri približno 80 dolarjih. Razlog za znižanje gre iskati v predvidevanjih, da se konflikt med Izraelci in Palestinci ne bo razširil, poleg tega je Mednarodna agencija za energijo zmanjšala napoved porabe nafte v ZDA. Za nekaj manj kot 3 odstotke se je znižala tudi cena zlata.
Za konec poglejmo še v Azijo. Japonski jen nadaljuje z depreciacijo in je v primerjavi z dolarjem najšibkejši v zadnjih 33 letih. Nizke obrestne mere in visoka državna poraba so terjale svoj davek, japonska valuta je v zadnjih treh letih v primerjavi z dolarjem izgubila skoraj polovico vrednosti. x
