Družba Avtobusna postaja Ljubljana (AP Ljubljana) svojo dejavnost upravljanja ljubljanske avtobusne postaje izvaja iz dotrajane poslovne stavbe, ki v središču prestolnice stoji na zemljišču Slovenskih železnic. Čigavo je pravzaprav zemljišče – bodisi od Slovenskih železnic bodisi od AP Ljubljana –, so pred leti odločala sodišča na več stopnjah. Na podlagi razsodbe vrhovnega sodišča je zemljišče prešlo v last Slovenskih železnic. Po takratnem dogovoru bi se morala AP Ljubljana z zemljišča izseliti, ko se bo začela gradnja nove avtobusne postaje. Natančneje, ko bo za gradnjo sodobne avtobusne postaje pridobljeno gradbeno dovoljenje. Toda četudi se to doslej še ni zgodilo, so Slovenske železnice pred približno enim letom AP Ljubljana odpovedale najemno pogodbo, z enoletnim odpovednim rokom, ki se izteče v prvi polovici februarja.

»Pogajanja s položaja moči«

Preden je zadeva romala na sodišče, so se od leta 2019 dalje Slovenske železnice dogovarjale z lastniki AP Ljubljana o njenem prevzemu. Toda do dogovora, ki bi bil sprejemljiv za obe strani, ni prišlo, saj ponujena prevzemna cena za delničarje AP Ljubljana ni bila sprejemljiva. Po neuradnih podatkih so bile Slovenske železnice leta 2022 za nakup AP Ljubljana pripravljene plačati okoli dva milijona evrov, uspešen zaključek posla pa so pogojevale s pridobitvijo vsaj 90 odstotkov vseh delnic. To je sicer prag, ki ga mora doseči večinski lastnik, če želi v naslednjem koraku iz lastniške strukture iztisniti vse delničarje. Ponujena cena je temeljila na podatkih poslovanja iz leta 2020, ni pa vključevala boljših rezultatov v letih 2021 in 2022. Od leta 2020 do 2022 se je za 3,7-krat povišal čisti dobiček, s 122.000 evrov leta 2020 na slabih 449.000 evrov leta 2022. Še več, svojo ponudbo naj bi Slovenske železnice lani znižale na 1,3 milijona evrov.

Da bi se AP Ljubljana v prihodnjih tednih izselila z zemljišča v lasti Slovenskih železnic na terenu, ni videti niti najmanjših znakov. Po pojasnilih Marjana Kotarja, dolgoletnega direktorja in s 16-odstotnim lastniškim deležem največjega posamičnega lastnika AP Ljubljana, za izselitev v roku, ki so si ga zamislili na Slovenskih železnicah, ni nikakršnih možnosti. »Na Slovenskih železnicah se pogajajo s položaja moči in ne popuščajo v ničemer. Toda časovnica je na naši strani. Podlaga za odpoved najemne pogodbe za zemljišče je pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja za gradnjo nove avtobusne postaje, kar se še ni zgodilo. Najprej se bodo zgradili nadvoz, katerega gradnja je v teku, in novi tiri. Sledi gradnja komercialno-zasebnega projekta (Emonike, ki jo bo zgradilo podjetje Mendota v lasti madžarske OTP banke, op. p.), šele nato pa novega potniškega centra (vključeval bo tudi novo avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti (op. p.).« Ob tem je Kotar poudaril, da se z zemljišča v lasti Slovenskih železnic ne bodo prostovoljno umaknili le zato, ker potrebujejo prostor za druge projekte. Po njegovih ocenah bi AP Ljubljana ljubljansko avtobusno postajo lahko upravljala do konca prihodnjega leta.

Računica lastnikov AP Ljubljana

Če se bodo takšne prognoze uresničile, bi delničarji, izhajajoč iz tega, da bo AP Ljubljana letos in prihodnje leto skupaj pridelala kakšen milijon evrov čistega dobička, prejeli ta zaslužek izplačan v obliki dividend. Leta 2021 je AP Ljubljana lastnikom izplačala dobrih 766 tisočakov dividend, predlani jih ni izplačala, lani pa je za dividende namenila 590.000 evrov. AP Ljubljana je v preteklem letu pridelala približno pol milijona evrov čistega dobička, je dejal Kotar.

Upoštevaje izplačilo dividend od leta 2021 dalje, lanskoletni dobiček, ki bo po vsej verjetnosti v obliki dividend izplačan letos, in predvidena izplačila prihodnjih dobičkov, to pomeni, da bi lahko delničarji AP Ljubljana že iz plačanih in predvidenih dividend prejeli več, kot če bi sprejeli ponudbo Slovenskih železnic. Povrhu lahko računajo še na izkupiček od prodaje premoženja v načrtovanem likvidacijskem postopku AP Ljubljana.

Namesto AP Ljubljana bo verjetno novo ljubljansko avtobusno postajo upravljal Nomago. V tej družbi, ki upravlja že približno 20 avtobusnih postaj po Sloveniji, so Slovenske železnice, ki bodo gradile novi potniški center, leta 2022 pridobile 50-odstotni lastniški delež.

Na novinarski vprašanji, kako komentirajo, da se AP Ljubljana prihodnji mesec ne bo izselila z njihovega zemljišča in da zahteve po izselitvi niso skladne s sklenjenimi dogovori, od Slovenskih železnic nismo prejeli odgovorov. 

Priporočamo