Podjetja so zaskrbljena, zaradi strme rasti stroškov energentov so nekatera že začela ustavljati proizvodnjo. Po administrativni določitvi cen električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce je vlada sprejela še ukrepe za pomoč gospodarstvu. Po nekaterih ocenah so nezadostni.
Perečim problemom zaradi eksponentno naraščajočih cen električne energije in drugih energentov bi lahko jeseni sledile nove, še večje težave. V poletnih mesecih se veliko električne energije porabi za hlajenje, zaradi kolektivnih dopustov pa številne tovarne obratujejo z znižano zmogljivostjo. Na jesen bo proizvodnja spet v polnem teku, treba se bo ogrevati, borzni trgi bodo zaradi odsotnosti ponudbe manj likvidni, povrhu pa bo Jedrska elektrarna Krško (JEK) v remontu.
Potem ko je vlada julija administrativno določila cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, je včeraj potrdila besedilo predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Poleg tega je pripravila predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najranljivejše skupine prebivalstva, na podlagi katerega bodo socialno ogrožena gospodinjstva prejeli enkratno pomoč.
Kot je povedal gospodarski minister Matjaž Han, je za podjetja sprejeti ukrep prvi od načrtovanih. Po neuradnih informacijah naj bi bil eden od prihodnjih ukrepov namenjen omilitvi šokov zaradi strmo naraščajočih cen električne energije. V nasprotju z drugimi energenti, ki jih je treba uvažati, ima pri blaženju šokov zaradi cen elektrike Slovenija razmeroma veliko manevrskega prostora; predvsem zato, ker so največji proizvajalci električne energije, ki so ogromno električne energije prodali po relativno nizkih cenah, v državni lasti.
Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana prihajajo hudi časi. V anketi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer so hitro ukrepanje vlade včeraj pozdravili, jih je od 61 sodelujočih podjetij 80 odstotkov navedlo, da jim bo zaradi povišanja cen energentov upadel dobiček, 75 odstotkov pa jih je ocenilo, da se jim bo znižala konkurenčnost. Na podlagi novega zakona, ki je zato, da bi se izognili očitkom o nedovoljeni državni pomoči, usklajen z evropsko komisijo, bo država podjetjem namenila 40 milijonov evrov. Pomagali jim bodo z največ 30-odsotnim subvencioniranjem stroškov energentov, če so se jim njihove cene povečale za dvakratnik povprečnih letnih stroškov.
Predvidene so tri vrste pomoči. Prva je omejena na 500.000 evrov in ne bo smela presegati 30 odstotkov višjih stroškov. To velja tudi za drugo pomoč, ki je omejena na dva milijona evrov. Tretja vrsta pomoči, ki je predvidena za energetsko intenzivna podjetja, pa bo lahko pokrila do 70 odstotkov stroškov in bo omejena na dva milijona evrov. Prejela jo bodo lahko tista podjetja, ki bodo zaradi naraščajočih stroškov energentov ustvarjala izgubo. Po prepričanju Obrtne zbornice Slovenije (OZS) sprejeti vladni ukrepi niso zadostni: »Kriterij za dodelitev pomoči bi morali popraviti, da bi bilo do subvencij upravičenih več podjetij, obseg pomoči pa bi moral biti večji.«
Cene elektrike letijo v nebo
Težave, za katere je kriva strma rast stroškov energentov, bi po neuradnih podatkih lahko omilili z enim od prihodnjih ukrepov, ki jih je napovedal tudi Han: z obdavčitvijo ekstra dobičkov proizvajalcev električne energije. Dosegajo jih tiste družbe, ki električno energijo proizvajajo iz vode in lastnega premoga (skupina Holding Slovenske elektrarne) ter jedrskega goriva (Jedrska elektrarna Krško), njihova prodajna cena električne energije pa je zaradi aktualnih razmer na trgu trenutno bistveno višja od proizvodnih stroškov glede na pretekle razmere. Sredstva iz dodatnih davkov naj bi bila porazdeljena med uporabnike električne energije, pri čemer se analizira možnost določenih omejitev. Iz prejemnikov državnih sredstev se denimo lahko izločijo tista podjetja, ki so čakala in električne energije niso zakupila vnaprej.
Kakšen vpliv ima rast stroškov električne energije na slovenska podjetja? Po pojasnilih predsednice uprave papirnice Vipap Videm Krško Milene Resnik je bil strošek energentov v lastni ceni decembra lani 20-odstoten, zdaj pa je 55-odstoten. Ker je družba Vipap Videm v postopku prisilne poravnave, električne energije ni mogla zakupiti vnaprej, zato jo mora kupovati po dnevnih cenah. »Vsak dan ob 13. uri izvemo ceno, ki bo veljala naslednji dan in se lahko od dneva do dneva razlikuje tudi za 300 evrov na megavatno uro, pri čemer je najvišja možna cena, ki jo lahko še vkalkuliramo v cene naših izdelkov, 350 evrov. Danes (v sredo, op. p.) znaša 540 evrov, bila pa je tudi že okoli 700 evrov. Lani decembra nas je megavatna ura stala okoli 60 evrov. Zato smo med tednom prisiljeni ustavljati proizvodnjo in proizvajati le čez vikend, ko je cena električne energije nižja,« je dejala Resnikova. Ob tem je poudarila, da svoje proizvodnje zaustavljajo tudi nekateri drugi večji slovenski proizvajalci papirja.
Naraščajoči stroški električne energije imajo izrazit vpliv na prodajne cene Livarja, ene od največjih slovenskih livarn. Medtem ko je lani cena električne energije predstavljala štiri odstotke vseh stroškov, v prvem polletju letošnjega leta predstavlja devet odstotkov vseh stroškov, ob nespremenjenih preostalih stroških pa bi prihodnje leto znašala več kot 30 odstotkov. Lani so za električno energijo plačali dobra dva milijona evrov, v prvem polletju letošnjega leta pa že 2,5-krat več. »Če se cene ne bodo umirile, se pri trenutnih tržnih cenah za naslednje leto lahko ocenjuje strošek, ki presega 10-kratnik lanske cene, kar je nevzdržno,« je opozoril član Livarjeve uprave Dejan Kaisersberger. V letošnjem letu ima Livar večino električne energije zakupljene po višjih cenah kot lani, te pa so še vedno precej nižje od trenutnih tržnih cen.
Podvojeni stroški
V družbi Helios TBLUS, ki je del skupine Kansai Helios, si večinski delež električne energije zagotavljajo vnaprej s terminskimi posli. »Strošek električne energije se je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj podvojil, podoben trend pričakujemo tudi do konca letošnjega leta. Ker kupci težko sprejemajo dodatno povečanje prodajnih cen, višji stroški energentov zmanjšujejo dobiček,« so povedali v Heliosu TBLUS. Kot so pojasnili v Talumu, je na ravni skupine strošek nakupa energije lani znašal 37,8 milijona evrov, v prvi polovici leta 2022 32,6 milijona evrov, letos pa naj bi po ocenah dosegel 63,7 milijona evrov.
V živilskem podjetju Atlantic Droga Kolinska ocenjujejo, da bi bil strošek električne energije v letošnjem letu lahko za 322 odstotkov višji kot lani. V strukturi porabljenih virov energije v tej družbi je lani utekočinjeni naftni plin lani predstavljal 53 odstotkov, električna energija 31 odstotkov, zemeljski plin 9 odstotkov, preostali del virov energije pa je bila para. Zaradi rasti cen se je delež stroškov električne energije v vseh energentih v prvem polletju letos povečal za 52 odstotkov.
V novomeški Krki so pojasnili, da so nepredvidljive razmere na energetskem trgu takoj prepoznali in že pred časom začeli izvajati dodatne ukrepe, da bi v največji možni meri še izboljšali energetsko učinkovitost in zajezili stroške za energijo. »V zadnjih mesecih smo še aktivneje pristopili k izvajanju korporativnih organizacijskih in tehničnih aktivnosti za vse zaposlene o učinkoviti rabi vseh vrst naprav in energetskih sistemov,« so dejali v Krki.
