Do pred dvema letoma se je zainteresirana javnost lahko vsake tri mesece seznanila s poslovanjem Mercatorja, največje trgovske verige v Sloveniji, v lasti hrvaške skupine Fortenova. Ta je nastala na pogorišču propadlega Agrokorja Ivice Todorića, s katerim se v sosednji državi ukvarjajo organi odkrivanja, pregona in sojenja. Dotlej je namreč Mercator na Ljubljansko borzo pošiljal poročila o četrtletnem poslovanju. Nato je prišlo do korenitih sprememb.
Potem ko je po številnih kolobocijah spomladi leta 2021 večinski lastniški delež Mercatorja kot zadnje solventne družbe v nekdanji lasti Agrokorja prešel na Fortenovo, je bila objavljena prevzemna ponudba za nakup preostalih delnic, ki jo je zaradi prenizke prevzemne cene sprejelo le nekaj delničarjev. Sledila je iztisnitev malih delničarjev iz lastniške strukture. Ker so bili v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) prepričani, da so bili mali delničarji zaradi prenizke iztisnitvene cene oškodovani, so zoper Fortenovo na ljubljanskem okrožnem sodišču vložili tožbo, o kateri še ni bilo odločeno.
Po iztisnitvi malih delničarjev je Fortenova aprila lani umaknila Mercatorjeve delnice z Ljubljanske borze, s čimer se je družba izognila poročanju o pomembnih poslovnih dogodkih in objavljanju četrtletnih poslovnih rezultatov. Na skupščini junija lani je Fortenova kot edina lastnica odločila, da se bo Mercator preoblikoval iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, pri čemer je ukinila nadzorni svet in upravi omejila pooblastila.
Umik z borze je Mercatorju omogočil, da javnost oziroma poslovne partnerje o poslovanju obvešča enkrat na leto. Po pojasnilih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je rok za predložitev letnega poročila družb, ki so zavezane revidiranju, osem mesecev po koncu poslovnega leta. Toda Mercator svoje letošnje zakonske obveze do konca avgusta ni izpolnil. Še več, letnega poročila, iz katerega bi se zainteresirana javnost lahko seznanila s poslovanjem v preteklem letu, ni oddal niti do danes. Zaradi kršitve zakona o gospodarskih družbah bo najverjetneje oglobljen, pri čemer bo plačilo globe predstavljalo drobiž.
Pogajanja z revizorji
Višina globe je odvisna od velikosti podjetja. Z globo od 6000 do 30.000 evrov se za prekršek kaznuje velika družba, od 4000 do 20.000 evrov srednje velika družba, od 1000 do 10.000 evrov majhna in od 500 do 5000 evrov mikrodružba. Globa za odgovorno osebo v podjetju, ki do zakonsko določenega roka ne odda letnega poročila, znaša od 300 do 2500 evrov.
Kaj je bil razlog, da Mercator do zakonsko predpisanega roka ni oddal letnega poročila, smo poizvedovali v zadnjem mesecu. Po trditvah več med seboj nepovezanih virov naj bi se v največji slovenski trgovski verigi s svojimi revizorji dlje časa pogajali o stališču, ki naj bi ga slednji zavzeli glede dolgoročno delujočega podjetja (angleško going concern). To je računovodski pojem, ki ga lahko revizorji v svojem mnenju v letnih poročilih podjetij, katerih poslovne izkaze revidirajo, izpostavijo, če obstaja možnost, da bi se podjetje lahko znašlo v resnih finančnih težavah. Na vprašanje, zakaj do konca avgusta niso objavili letnega poročila in ali je morda razlog za zamudo mnenje revizorjev o vprašljivosti dolgoročno delujočega podjetja, so v Mercatorju odgovoril, da se z revizorsko ekipo še usklajujejo o nekaj tehničnih podrobnostih.
Podaljšek dospelosti obveznic
Razlog za stališče, ki naj bi ga zavzeli revizorji, so ogromne obveznosti Mercatorjeve lastnice Fortenove do ameriškega finančnega sklada HPS Investment Partners. Slednji je leta 2019 odkupil za več kot milijardo evrov obveznic, ki jih je izdala Fortenova, te pa bi v plačilo zapadle konec septembra. Za obveznice je v času izdaje dogovorjena visoka obrestna mera v višini 7,3 odstotka, povečana za euribor. Fortenova je poskušala obveznice letos refinancirati. Ker v svoji nameri ni uspela, je morala sprejeti še slabše pogoje HPS Investment Partners, kot jih je imela doslej. Za podaljšanje dospelosti obveznice do konca prihodnjega leta je pristala na astronomsko obrestno mero v višini 18 odstotkov.
Samo odobritev petnajstmesečnega podaljška dospelosti obveznic je Fortenovo stala 70 milijonov evrov. Izrazito dobra kupčija za HPS Investment Partners in slaba za Fortenovo je bila dogovorjena pred nekaj meseci. Toda pogodba naj bi bila po naših podatkih podpisana šele pred kakšnima dvema tednoma, torej po zakonsko določenem roku za oddajo Mercatorjevega letnega poročila na Ajpes. Dokler Fortenova ni podpisala nove pogodbe s HPS Investment Partners, revizorji niso mogli potrditi, da je Mercator lahko dolgoročno delujoče podjetje, največja trgovska veriga, ki se poleg nemškega trgovskega velikana Rewe zanima za nakup Engrotuša, pa je z oddajo letnega poročila zavlačevala.
Bržkone je podoben razlog tudi to, da še ni javno objavljeno letno poročilo Fortenove. Za poslovanje v letu 2021 ga je matična družba hrvaški Financijski agenciji (Fina) posredovala junija lani. Za celotno skupino, ki jo sestavljajo tri divizije – trgovinska, ki vključuje Konzum, Mercator in Tisak, prehrambna, katere del so med drugim Jamnica, Zvijezda, Pik Vrbovac in Sarajevski kiseljak, ter poljedelska, ki jo med drugim sestavljajo največji hrvaški kmetijski proizvajalec Belje, istrska Agrolaguna, Pik Vinkovci in Vupik – pa julija. Dodati velja, da mora Fortenova na zahtevo HPS Investment Partners do konca letošnjega leta pričeti prodajne postopke podjetij, ki sestavljajo kmetijsko divizijo. Tako letno poročilo Mercatorja kot skupine Fortenova naj bi bilo objavljeno v kratkem.
