V evropski avtomobilski industriji je vrag vzel šalo. Poslovni rezultati koncernov so sicer še vedno dobri, se pravi, da beležijo dobiček, a je ta praviloma manjši od zastavljenih ciljev, obeti za letošnje leto pa niso najboljši. Skrbi predvsem manjša prodaja električnih avtomobilov »made in Europe« na Kitajskem, kjer je potrebno biti prisoten, če želiš preživeti. Ker je sektor na kritični prelomnici, se tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zaveda, da so spremembe potrebne, zato so predstavili akcijski načrt, ki temelji na strateškem dialogu in predstavlja konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili trden in trajnosten avtomobilski sektor ter pomagali sprostiti njegovo inovativno moč.
Da bi ohranili močno evropsko proizvodno bazo in se izognili strateški odvisnosti, bodo dali na voljo 1,8 milijarde evrov za vzpostavitev varne in konkurenčne dobavne verige za surovine in baterije, kar bo pomagalo podpreti rast evropske avtomobilske industrije. »Na svetovnem trgu je toliko neizkoriščenega potenciala na področju inovacij in čistih rešitev, Želim si, da bi naša evropska avtomobilska industrija prevzela vodilno vlogo. Spodbujali bomo domačo proizvodnjo, da bi se izognili strateški odvisnosti, zlasti pri proizvodnji baterij. Držali se bomo dogovorjenih ciljev glede emisij, vendar s pragmatičnim in prožnim pristopom. Naš skupni cilj je trajnostna, konkurenčna in inovativna avtomobilska industrija v Evropi, ki koristi našim državljanom, gospodarstvu in okolju,« je dejala Ursula von der Leyen.
Evropska komisija bo še letos, in sicer v drugi polovici leta, opravila tudi revizijo uredbe, ki z letom 2035 v Evropski Uniji prepoveduje prodajo novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem. Pri izpolnitvi cilja za letošnje leto pa nameravajo proizvajalcem dati več časa. V okviru revizije bodo preučili, kakšna bo vloga e-goriv pri doseganju ciljev in kakšno vlogo bi lahko imele druge tehnologije. »Cilj za leto 2035 ostaja, kar pomeni, da se bomo držali tudi ciljev za leti 2030 in 2024,« je poudaril pristojni evropski komisar Apostolos Cicikostas. Leta 2023 sprejeta uredba sicer določa cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile z letom 2030 v primerjavi z ravnijo iz leta 2021. Glavni cilj dogovora je 100-odstotna zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile z letom 2035. Od tedaj v EU ne bo mogoče prodajati novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Bo pa komisija še ta mesec predlagala dopolnitev uredbe glede cilja za leto 2025, ki bo proizvajalcem vozil omogočil več fleksibilnosti pri izpolnitvi cilja, predvsem pa več časa. Če na primer v letu 2025 ne bodo dosegli ciljev, bodo lahko po besedah Cicikostasa primanjkljaj kompenzirali v letih 2026 in 2027 z večjim zmanjšanjem izpustov. Če bodo v letu 2025 presegli cilje, pa bodo nato v naslednjih dveh letih pod manjšim pritiskom. Sicer pa akcijski načrt za krepitev konkurenčnosti vključuje še podporo za proizvodnjo baterij v Evropi in ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju razvoja avtonomne vožnje v EU.
