Čisti prihodki so bili v prvih devetih mesecih za 13 odstotkov višji kot pred letom. Skupina je s skupnim kapitalskim količnikom 16,6 odstotka, kar je precej nad zakonsko zahtevo, dobro pripravljena na morebitno poslabšanje poslovnega okolja, so na spletni predstavitvi rezultatov zagotovili člani uprave z Blažem Brodnjakom na čelu.
Za NLB je po Brodnjakovih besedah eno najbolj uspešnih četrtletij v vseh pogledih. »Poslovni rezultati v prvih devetih mesecih so odlični,« je dejal in dodal, da upočasnjevanje gospodarske rasti, ki se nakazuje, za zdaj še ni našlo poti v njihovo poslovanje. »Še vedno vidimo obete za rast,« je dejal.
K rasti je največ prispeval prevzem N Banke
K rasti devetmesečnega dobička je največ prispeval prevzem N Banke, nekdanje slovenske podružnice ruske Sberbank, ki jo je NLB prevzela 1. marca in jo v N Banko preimenovala 11. aprila. Njen prispevek k čistemu dobičku skupine NLB je bil do konca septembra 182,1 milijona evrov. A tudi brez prispevka N Banke bi se dobiček pred oslabitvami in rezervacijami povečal za 28 odstotkov.
Skupina je v devetih mesecih ustvarila 353,1 milijona evrov čistih obrestnih prihodkov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. K temu je N Banka prispevala 6,7 milijona evrov. Čisti neobrestni prihodki so se povečali za sedem odstotkov na 210,6 milijona evrov, N Banka je prispevala 4,7 milijona evrov. Skupaj so tako čisti prihodki dosegli 563,7 milijona evrov, kar je 13 odstotkov več kot pred letom. Po drugi strani je kljub inflacijskim pritiskom skupina uspela znižati stroške, je povedal Brodnjak.
Občutna rast posojil prebivalstvu in gospodarstvu
Rezultat celotne skupine pred davki je znašal 407,4 milijona evrov, 78 odstotkov nad tistim v prvih devetih mesecih lani. Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami je bil z 231,1 milijona evrov višji za 14 odstotkov. V devetih mesecih je bilo sproščenih za neto 7,5 milijona evrov oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja, in sicer z uspešno izterjavo predhodno odpisanih terjatev (28,1 milijona evrov), predvsem na področju poslovanja s podjetji ter boljšo kakovostjo sredstev N Banke, kot se je ocenjevalo ob prevzemu.
Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 5,1 milijona evrov, od tega 4,6 milijona evrov za reorganizacijo v beograjski NLB Komercijalni banki. Ta pod tem imenom posluje od 30. aprila, potem ko je bil zaključen proces združitve beograjskih Komercijalne banke in NLB banke.
Depoziti strank so se glede na konec leta 2021 povečali za skoraj dve milijardi evrov, k čemur je N Banka prispevala nekaj manj kot eno milijardo evrov. Rast bruto posojil skupine je v tem času znašala 2,3 milijarde evrov, od česar je mogoče nekaj več kot 1,1 milijarde evrov pripisati prevzemu N Banke, preostanek pa močni rasti posojil prebivalstvu in gospodarstvu. Matična banka NLB je v devetmesečju ustvarila 94,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 11,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
NLB naj bi do leta 2025 izplačala 500 milijonov evrov dividend
Za celo leto 2022 je Brodnjak za celotno skupino napovedal približno 750 milijonov evrov rednih prihodkov, prihodnje leto pa naj bi se povzpeli nad 850 milijonov evrov. »Banka je v najboljši kondiciji kadarkoli doslej,« je dejal.
Največja banka v Sloveniji bo ob tem po njegovih besedah izplačevala zelo solidne dividende. »V obdobju od leta 2022 do leta 2025 namerava NLB izplačati za skupaj 500 milijonov evrov dividend,« je povedal. Od tega so junija letos delničarji že prejeli za 50 milijonov evrov, enak znesek se jim obeta po skupščini, ki je sklicana za 12. decembra. Prihodnje leto se bo predvideni znesek za izplačilo dividend povzpel na 110 milijonov evrov.
