Na medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju so pozitivno vplivale potrošnja gospodinjstev, investicije v osnovna sredstva in storitvena menjava s tujino. Umiritev je bila najizrazitejša pri rasti domačega povpraševanja, a je bila vseeno v okviru dolgoletnega povprečja, je danes objavil državni statistični urad.
V minulem trimesečju se je domača potrošnja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečala za 2,7 odstotka. K temu so pozitivno prispevali potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Poraba gospodinjstev se je dvignila za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 7,1 odstotka. Vpliv povečanja zalog na rast BDP je bil tokrat nevtralen.
Izvoz se je v obravnavanem obdobju po petih zaporednih četrtletjih hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom povečal po nekoliko višji stopnji kot uvoz. Porasel je za 11,0 odstotka, uvoz pa za 10,7 odstotka.
»K pozitivnemu saldu je prispevala storitvena menjava; izvoz storitev se je namreč povečal za 21,5 odstotka, njihov uvoz pa za 8,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz - podobno kot v prejšnjih petih četrtletjih - narasel bolj kot izvoz. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP tokrat prispeval 0,8 odstotne točke,« so pojasnili državni statistiki.
Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem lani po njihovih navedbah zvišala za 4,1 odstotka. K njeni rasti so že četrto četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 6,4 odstotka.
Občutna upočasnitev gospodarske aktivnosti
Umirjanje gospodarske aktivnosti je bilo zaznano v večini preostalih dejavnostih, v nekaterih pa je prišlo že do upada, in sicer v kmetijstvu, poslovanju z nepremičninami ter dejavnosti uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Med rastočimi dejavnostmi je medtem izstopalo gradbeništvo, v katerem je bilo zvišanje dodane vrednosti večje kot v prejšnjem četrtletju. Znašalo je 10,4 odstotka (v drugem četrtletju 7,7 odstotka).
Statistični urad je izpostavil še skupno zaposlenost v tretjem četrtletju. Zaposlenih je bilo 1.082.000 oseb, kar je okoli 21.000 oseb ali dva odstotka več kot v enakem obdobju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Po desezoniranih podatkih je bil BDP v minulem trimesečju za 3,9 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju, hkrati pa za 1,4 odstotka nižji kot v drugem četrtletju letos.
Gospodarska rast se je torej v Sloveniji v tretjem četrtletju občutno upočasnila. A v devetmesečju je bila medletno še vedno sedemodstotna, so za STA pojasnili na statističnem uradu. Domače in tuje institucije Sloveniji za celotno letošnje leto napovedujejo med 4,6- in 6,2-odstotno gospodarsko rast, nato pa naj bi se rast v letu 2023 močno upočasnila.
Umar: Medletna rast BDP skladna z našo napovedjo
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so povedali, da je bila realna medletna rast BDP v tretjem četrtletju v okvirih jesenske napovedi gospodarskih gibanj. Spomnili so, da se je je jeseni okrepila negotovost glede vpliva energetske krize na gospodarstvo. Medletna rast porabe gospodinjstev pa se je ob upadanju zaupanja potrošnikov in realnem znižanju dohodkov v poletnih mesecih umirila, so v sporočilu za javnost zapisali v Umarju.
»Rast zasebne potrošnje je v tretjem četrtletju izhajala iz trgovine z neživili in iz potrošnje storitev. K medletni rasti pa je vsaj delno od sredine septembra prispeval učinek lanske nizke osnove, povezan z lansko zaostritvijo epidemičnih ukrepov v tem času. Investicijska dejavnost je tretjem četrtletju ostala močna, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu,« so nanizali v Umarju.
Poslabševanje izvoznih pričakovanj se po njihovih navedbah še ni bistveno pokazalo na rasti izvoza blaga, kjer naj bi se tudi v tretjem četrtletju nadaljevala tekoča rast, so pa že od pomladi v tem segmentu prisotna večja mesečna nihanja. Z nekoliko upočasnjeno dinamiko se je, tako Umar, nadaljevala tudi rast menjave storitev. Skupna rast izvoza je presegla rast uvoza, kar je prispevalo k pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino. Državna potrošnja pa se je po obdobju okrepljene rasti znižala.
Upad zaupanja med potrošniki
Prvi razpoložljivi podatki o gospodarski klimi v začetku zadnjega četrtletja letos medtem kažejo na nadaljnje poslabšanje v oktobru, so opozorili v uradu. »V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje najbolj poslabšalo v trgovini na drobno, sledijo predelovalne in storitvene dejavnosti,« so navedli. V primerjavi z lanskim oktobrom je bil kazalnik gospodarske klime znatno nižji, pri čemer je bil največji medletni upad zaupanja med potrošniki, in sicer na ravni iz aprila 2020, in v predelovalnih dejavnostih.
»Upadanje kazalnika gospodarske klime, ki je od julija pod dolgoročnim povprečjem, nakazuje na nadaljnje umirjanje aktivnosti v zadnjem četrtletju, ki pa bi lahko bilo tudi nekoliko manj izrazito od pričakovanega v naši jesenski napovedi, tudi zaradi ukrepov za blažitev energetske draginje, ki se oblikujejo in sprejemajo na nacionalni in EU ravni,« je trende komentirala direktorica Umarja Maja Bednaš.
Negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter razpoložljivostjo in cenami energentov, po njenih besedah ostaja velika, ob trenutnih visokih zalogah zemeljskega plina pa se nekoliko bolj pomika proti naslednji zimi. »Pri tem bodo imele pomemben vpliv že same vremenske razmere, prav tako pa tudi ohranjanje solidarnosti držav EU pri preskrbi z energenti, iskanje novih dobaviteljev ter učinkovita racionalizacija porabe plina in elektrike, ki je nujna ne le zaradi kratkoročnih dejavnikov, temveč tudi zaradi podnebnih sprememb,« je pojasnila Bednaševa.
V Umarju so izpostavili še negativna tveganja, med drugim dlje časa trajajočo visoko inflacijo, vključno s tveganjem za plačno-inflacijsko spiralo. Na ta način bi lahko prišlo do močnejšega zaostrovanja denarne politike, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost. Tu je še tveganje zaradi pandemije covida-19, ki bi lahko vodila do dodatnih motenj v globalnih dobavnih verigah, so sklenili v Umarju.
Močna umiritev gospodarske rasti predvsem posledica potrošnje gospodinjstev
Na Banki Slovenije so zapisali, da je k močni umiritvi gospodarske rasti najbolj bistveno prispevala umiritev potrošnje gospodinjstev. Negativna gibanja se še niso odrazila na trgu dela, kjer razmere ostajajo izrazito ugodne, so zapisali v centralni banki, kjer v zadnjem četrtletju pričakujejo nadaljevanje skromne gospodarske aktivnosti.
Glede na današnje podatke statističnega urada se je četrtletna gospodarska aktivnost v Sloveniji v tretjem četrtletju v nasprotju s pričakovanji in tekočimi podatki močno zmanjšala. V primerjavi z drugim četrtletjem je bil BDP manjši za 1,4 odstotka, kar je bistveno slabše od povprečja območja z evrom, ki je v tem obdobju doseglo šibko, a pozitivno četrtletno rast, so v komentarju statističnih podatkov zapisali v Banki Slovenije.
Ob visoki inflaciji, ki je v povprečju tretjega četrtletja presegla 11 odstotkov, se medletna rast končne potrošnje gospodinjstev po novih podatkih hitro umirja, v tretjem četrtletju na 2,6 odstotka. Zelo nizko je tudi zaupanje potrošnikov, ki kažejo vse manjše zanimanje za večje nakupe. Kljub temu zasebno trošenje v primerjavi z obdobjem pred epidemijo že dlje časa ostaja na močno povišani ravni, kar se deloma odraža tudi v naraščajoči osnovni inflaciji.
Trošenje na domačem trgu je v tretjem četrtletju sicer močno podpirala ugodna turistična sezona, pri čemer so izvozni prihodki v turizmu presegli 1,1 milijarde evrov, kar je na četrtletni ravni največ do zdaj. Hkrati negativna četrtletna gospodarska gibanja še niso vidna na trgu dela, saj je zaposlenost še naprej rekordno visoka, brezposelnost na zgodovinsko nizkih ravneh, izrazito visoko pa je tudi število prostih delovnih mest.
Zmanjšuje se aktivnost predelovalnih dejavnosti
Negotovost v mednarodnem okolju, naraščajoči stroški proizvodnje in tekoče zmanjševanje novih naročil so negativno vplivali na aktivnost predelovalnih dejavnosti, še posebej ob koncu tretjega četrtletja. Četrtletna rast proizvodnje je z 0,3 odstotka ostala pozitivna, a ob 3,2-odstotnem mesečnem padcu v septembru, ko se je znižala tudi medletna rast, in sicer na 2,4 odstotka. Pri tem velik del proizvodnje ostaja v zalogah, ki so bile v tretjem četrtletju medletno večje za 25,4 odstotka, so izpostavili v centralni banki.
Med panogami so v zadnjem času bolj prizadete tiste iz lesnopredelovalne, živilske, kemične, papirne in kovinske industrije. Hkrati pa razmere ostajajo ugodne v visokotehnološko intenzivnih podjetjih, kjer poudarjamo farmacijo z visoko rastjo izvoza v letošnjem tretjem četrtletju. Medletna rast dodane vrednosti v gradbeništvu je v tretjem četrtletju pospešila na 10,4 odstotka.
Raven aktivnosti v zasebnih storitvah je v tretjem četrtletju ostala visoka, a z znaki opaznega zniževanja medletnih stopenj rasti v številnih dejavnostih. Medletna rast obsega prodaje v trgovini na drobno se je ponovno upočasnila in padla pod dva odstotka, brez upoštevanja močne prodaje goriv, h kateri je prispevala turistična sezona.
Medletno manjša je ostala prodaja avtomobilov, saj se prodajalci še naprej soočajo s pomanjkljivo dobavo, močno povišale pa so se tudi cene. Še vedno ugodna, a šibkejša medletna gibanja v prihodkih so bila prisotna tudi v večini drugih skupin zasebnih storitev, med katerimi omenjamo promet in skladiščenje, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, so sklenili.
V EU in območju z evrom zgolj 0,2-odstotna gospodarska rast
Evropski statistični urad Eurostat je v današnji drugi objavi potrdil oceno, da se je BDP tako v območju z evrom kot v EU v tretjem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih na četrtletni ravni zvišal za 0,2 odstotka. Medletno je bila rast 2,1- in 2,4-odstotna. Gospodarska rast se je tako glede na drugo četrtletje upočasnila. V drugem trimesečju je bila namreč na četrtletni ravni 0,8- in 0,7-odstotna, v primerjavi z drugim četrtletjem lani pa v obeh območjih po 4,3-odstotna.
Nemčija je na četrtletni ravni beležila 0,3-odstotno, na letni ravni pa 1,1-odstotno gospodarsko rast. Francija je imela 0,2- in 1,0-odstotno, Italija 0,5- in 2,6-odstotno ter Španija 0,2- in 3,8-odstotno gospodarsko rast. Poleg Italije se je od sosednjih držav avstrijski BDP na četrtletni ravni skrčil za 0,1 odstotka in na letni ravni povečal za 1,8 odstotka, madžarski BDP pa se je na četrtletni ravni skrčil za 0,4 odstotka in na letni ravni povečal za 4,1 odstotka. Za Hrvaško Eurostat še ni imel podatka.
Evropski statistični urad je za primerjavo objavil tudi podatek za ZDA, ki so imele v tretjem četrtletju na četrtletni ravni 0,6-odstotno rast (po 0,1-odstotnem padcu v drugem četrtletju, na letni ravni pa 1,8-odstotno gospodarsko rast (enako kot v drugem četrtletju).
V tretjem četrtletju se je število zaposlenih v območju z evrom in v EU na četrtletni ravni zvišalo za po 0,2 odstotka. V drugem četrtletju je bila rast v obeh območjih 0,4-odstotna. Glede na lansko tretje četrtletje pa se je število zaposlenih v območju z evrom zvišalo za 1,7 odstotka in v EU za 1,5 odstotka. V drugem četrtletju je bila rast medletno 2,7- in 2,4-odstotna.
