Konec letošnjega leta se bo družbi Avtobusna postaja Ljubljana (AP Ljubljana), ki upravlja centralno avtobusno postajo v prestolnici, iztekla najemna pogodba za zemljišče, na katerem stoji dotrajana in neugledna stavba, v kateri je možno kupiti vozovnice. Da je zemljišče v lasti enega podjetja, stavba na njem pa drugega, je poglavitni razlog, da je ljubljanska avtobusna postaja neugledna.
Do zemljišča, na katerem stoji stavba AP Ljubljana, so Slovenske železnice prišle, potem ko je vrhovno sodišče pred dobrim desetletjem po dolgotrajnem sojenju razsodilo, da pripada Slovenskim železnicam. Po najemni pogodbi, ki je bila nato sklenjena, bi se moral AP Ljubljana z zemljišča izseliti, ko bi Slovenske železnice pridobile pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nove avtobusne postaje. Dokler sredi novembra ministrstvo za naravne vire in prostor ni izdalo gradbenega dovoljenja, ki sicer še ni pravnomočno, je minilo skoraj dve leti, odkar so na Slovenskih železnicah vložili vlogo za njegovo pridobitev.
Četudi Slovenske železnice ne bi pridobile gradbenega dovoljenja za gradnjo novega potniškega terminala, bi se moral AP Ljubljana konec letošnjega leta izseliti z zemljišča, na katerem upravlja centralno ljubljansko avtobusno postajo. Izselitev z njihovega zemljišča so Slovenske železnice od AP Ljubljana poskušale doseči tudi po sodni poti.
Odločitev v rokah delničarjev
Toda kot vse kaže, sta si doslej sprti podjetji zdaj segli v roke. Kot je razvidno z dnevnega reda skupščine AP Ljubljana, ki jo je sklical predsednik uprave te družbe Marjan Kotar in s približno 16-odstotnim lastniškim deležem eden največjih lastnikov, bodo delničarji proti koncu letošnjega leta odločali o prodaji več kot 25 odstotkov premoženja Nomagu, hčerinski družbi Slovenskih železnic. Po neuradnih podatkih naj bi Nomagu prodali veliko večino oziroma vsa sredstva AP Ljubljana, poleg tega pa naj bi bili na enega največjih avtoprevoznikov v Sloveniji prezaposleni delavci.
Prevzemni načrti AP Ljubljana imajo dolgo brado. Že v letu 2022 so Slovenske železnice načrtovale prevzem AP Ljubljana, po neuradnih podatkih za dva milijona evrov. Ta znesek je predstavljal oceno vrednosti AP Ljubljana na podlagi njenega vrednotenja iz leta 2020. Ker so se od takrat do leta 2022 prihodki povečali za skoraj polovico, na 2,8 milijona evrov, čisti dobiček pa za 3,7-krat, na okoli 450 tisočakov, delničarji prevzemne tarče ponudbe kakopak niso sprejeli. Po zavrnitvi prevzemne ponudbe so Slovenske železnice AP Ljubljana odpovedale najemno pogodbo, svojo ponudbo pa po neuradnih podatkih še dodatno znižale, na 1,3 milijona evrov. Toda v AP Ljubljana so se na odpoved pogodbe požvižgali, pri čemer so zavzeli stališče, da je bila najemna pogodba odpovedana nezakonito, saj gradbeno dovoljenje še ni bilo pridobljeno. Sledila je tožba Slovenskih železnic za izselitev z zemljišča.
Zavrnitev prevzemne ponudbe in neposlušnost za zahteve Slovenskih železnic sta se za lastnike AP Ljubljana izkazali kot odlična taktika. V letu 2023 je namreč AP Ljubljana svojim lastnikom izplačal 590.000 evrov dividend, lani 993.000, v letošnjem letu pa še skoraj milijon evrov. Z veliko verjetnostjo lahko napovemo, da bosta v obliki dividend izplačana še čisti dobiček, ustvarjen v letošnjem letu, in nerazporejeni bilančni dobiček v višini okoli 224.000 evrov. Za nameček bo med delničarje, seveda če bodo na skupščini z zadostno večino podprli predlog prodaje premoženja podjetja, razdeljenih dodatnih več sto tisoč evrov. V preteklem letu je AP Ljubljana prihodke od prodaje povečal za 12 odstotkov, na 3,6 milijona evrov, čisti dobiček pa za skoraj 30 odstotkov, na dobrih 720 tisočakov.
O načrtovani kupčiji bo odločal varuh trga
Če bo Nomago odkupil sredstva AP Ljubljana, bo morala, po opozorilih pravnika, ki ni želel biti imenovan, o dogovorjeni kupčiji odločati tudi Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK), kljub temu da to ne bo pomenilo neposrednega prevzema podjetja. V obravnavani kupčiji bo namreč šlo za prenos premoženja na drugo podjetje. Po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence je koncentracija opredeljena kot trajnejša sprememba kontrole nad podjetjem. Nadzor nad podjetjem ali njegovim delom pa pomenijo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupaj in ob upoštevanju okoliščin ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva nad tem podjetjem ali delom podjetja, zlasti v primeru lastništva ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja.
Ker odločitve AVK ni pričakovati hitro, nikakor pa ob izteku najemne pogodbe, to pomeni, da Nomago do nadaljnjega ne bo mogel pričeti upravljati ljubljanske avtobusne postaje. Zato lahko sklepamo, da bodo Slovenske železnice podaljšale najemno pogodbo za zemljišče AP Ljubljana in da bo slednja še nekaj časa upravljala centralno avtobusno postajo v Ljubljani. Na začetku letošnjega leta je Marjan Kotar za Dnevnik izjavil, da je po izteku najemne pogodbe v letošnjem letu, dokler ne bo zgrajena nova avtobusna postaja, še naprej pripravljen upravljati ljubljansko avtobusno postajo. Če bi jim to omogočili, so delnice AP Ljubljana pripravljeni prodati po en evro, torej skupno za 38.000 evrov.
Medtem ko Marjan Kotar ni odgovoril na naša vprašanja glede načrtovane odprodaje sredstev AP Ljubljana, so na Slovenskih železnicah povedali, da lahko potrdijo le, da obstaja namera za prevzem AP Ljubljana. Ker usklajevanja še potekajo, zadeve v tej fazi ne morejo komentirati, so dodali.
