»Predlaganega zakona, ki dobaviteljem izplačuje nadomestila za stroške letnega neto merjenja in bi jih plačali vsi, tudi tisti brez lastnih sončnih elektrarn, ne podpiramo,« so v torek sporočili iz stranke Socialni demokrati. Predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE) namreč v praksi pomeni, da plačamo vsi, koristi pa manjšina. »Tak pristop ni pošten do najemnikov, mladih in gospodinjstev brez možnosti za lastno sončno elektrarno, kot tudi ne do velike večine obstoječih uporabnikov, ki neto merjenja ne uporabljajo,« so poudarili. Hkrati so spomnili, da se sistem neto merjenja kot način obračunavanja pospešeno ukinja v državah članicah EU, skladno s smernicami evropske komisije.
Predlog zakona, ki ga je vlada Roberta Goloba z dopisne seje poslala v državni zbor, določa, da se zbrani prispevki štejejo kot »sredstva za podpore«. Časovni razpon izplačil nadomestil se podaljša do leta 2030, v obrazložitvi pa je letni strošek ocenjen na okoli 21 milijonov evrov.
SD: Zakon ohranja privilegije manjšine
»Predlagane smernice so napačne in jih ne podpiramo. Po našem mnenju so etično, finančno in zakonsko sporne: poleg ohranjanja privilegijev bogate manjšine uporabnikov bi predlog pomenil nesorazmerno obremenitev javnofinančne blagajne, hkrati bi zaradi verjetnega kršenja pravil evropske komisije o državni pomoči Slovenijo izpostavil tveganju tožbe in finančnim kaznim iz Bruslja,« so v torek opozorili v SD.
Le dva dni kasneje je stranka Dnevniku poslala novo sporočilo: »Na naše predvčerajšnje mnenje, ki smo vam ga posredovali, smo prejeli precej dodatnih pogledov s strani deležnikov, ki so nam predstavili bolj celovit pogled na situacijo samooskrb z letnimi meritvami,« so zapisali.
SD: Pomemben del gospodinjstev je za investicijo najel posojilo
V stranki, ki ji predseduje gospodarski minister Matjaž Han, ugotavljajo, da je večina sončnih elektrarn v sistemu letnih neto meritev v lasti gospodinjstev, ki so z investicijo želela znižati svoje stroške energentov, »pomemben del le-teh pa je za dotično investicijo najel tudi posojilo«.
Dodajajo, da so se medtem razmere na trgu spremenile. »Sončne elektrarne v sistemu letnih meritev povzročajo dobaviteljem električne energije visoke izgube, ki jih zdaj prenašajo v višje cene električne energije tistim kupcem, ki niso lastniki sončnih elektrarn.«
Druga največja koalicijska stranka opozarja na nevarnost, da bi še več dobaviteljev sledilo vzoru SunContracta in začelo odpovedovati pogodbe odjemalcem v shemi neto merjenja. »V primeru nesprejetja zakona bi lahko bili priča posledicam, kot je odpoved pogodb vsem gospodinjstvom v shemi letnih neto meritev. Posledično bi številni lastniki sončnih elektrarn ostali s posojili, ki so jih najeli za ta namen, od elektrarn pa ne bi imeli nobenih koristi,« so prepričani v SD.
V stranki priznavajo, da predlog ni idealen, a je po njihovem mnenju boljši od obstoječega stanja. »Ukrep ne sme postaviti v boljši ali slabši položaj nobenega odjemalca, čemur smo priča danes, ko se izgube iz letnih neto meritev prenašajo na tiste, ki sončnih elektrarn nimajo. Zato menimo, da je smiselno, da se zakon sprejme z veljavnostjo do leta 2030, ko bo večina posojil za sončne elektrarne že odplačanih,« so zapisali. »Verjamemo, da bo sprejetje zakona vplivalo tudi na nižje cene električne energije za vse tiste kupce, ki sončnih elektrarn nimajo, saj bomo dobavitelje s predmetnim zakonom pomembno razbremenili. Zato smo se odločili, da bomo zakon podprli.«
Dejstvo: stroške naj bi poplačali odjemalci brez sončnih elektrarn
K zapisanemu dodajamo naslednja dejstva. Predlog zakona predvideva, da bodo stroške nadomestil pokrili vsi, ki sončnih elektrarn nimajo, saj bo vir financiranja prispevek za obnovljive vire energije – tega pa lastniki sončnih elektrarn ne plačujejo. Obenem ni nobenih indicev, da bi dobavitelji že dražili ceno elektrike zato, da bi stroške iz sheme neto merjenja prevalili na odjemalce brez elektrarne. Več kot dve tretjini vseh naprav v shemi neto merjenja je preveč zmogljivih. To je v času izvedbe naložb koristilo tako dobaviteljem kot investitorjem: prvi so prišli do poceni elektrike, številni lastniki pa so hkrati investirali še v energetsko neučinkovite sisteme ogrevanja. Ne drži trditev, da lastniki sončne elektrarne od nje nimajo nobenih koristi, če le-ta ni v shemi neto merjenja.
Predlogu zakona je v torek nasprotovala tudi Levica. »Zeleni prehod terja tudi solidarno prenašanje bremen. Da država subvencionira shemo, ki je bila ukinjena, medtem ko se številni še vedno spopadajo z energetsko revščino, se nam ne zdi sprejemljivo. Zakon za nas na tej točki ni usklajen,« so sporočili. Svojega stališča do danes še niso spremenili.
