Po dalj časa trajajoči javni razpravi je pred prvomajskimi prazniki vlada potrdila novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Z novelo slovensko insolvenčno zakonodajo usklajuje z evropsko direktivo o prestrukturiranju in insolventnosti, odpravlja ugotovljena neskladja veljavnega zakona z ustavo, nekatere spremembe pa so bile vključene na podlagi izkušenj iz prakse.

Po pojasnilih predsednika Zbornice upraviteljev Slovenije (ZUS) Andreja Perdana je ena od temeljnih novosti, ki jih prinaša prenovljena insolvenčna zakonodaja, grozeča insolventnost. »Gre za način spremljanja insolventnosti, ko lahko vsakdo ugotovi, ali podjetju preti insolventnost, in sicer tako, da vnese poslovne izkaze v nedavno izdelano aplikacijo gospodarskega ministrstva,« je povedal Perdan. Na podlagi evropske direktive morajo države EU podjetjem omogočiti dostop do vsaj enega preglednega orodja za zgodnje opozarjanje na možnost nastopa insolventnosti. Eden takšnih podsistemov je orodje, ki zazna okoliščine in signalizira verjetnost nastanka insolvenčnega dogodka in lahko podjetja pravočasno opozori na potrebo po preventivnem prestrukturiranju, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu.

Ukinitev poenostavljene
prisilne poravnave

Če se bo grožnja o insolventnosti potrdila, bo mogoče sprožiti postopek sodnega prestrukturiranja, ki se bo lahko začel na predlog dolžnika, ne pa upnika, kot je to možno v prisilni poravnavi. Pri začetku tovrstnih postopkov bodo obstajale omejitve. Pri odpravi grozeče insolventnosti sodnega prestrukturiranja, med drugim, ne bo mogoče začeti, če podjetje agenciji za javnopravne evidence in storitve ne bo predložilo letnega poročila in če dolžnik ne bo imel plačanih davkov ter prispevkov na plače v zadnjih dveh letih. Ker je postopek namenjen spodbuditvi dolžnika, da pravočasno začne finančno prestrukturiranje, so iz njega izključene določbe, ki bi upnikom omogočale prevzem lastniških deležev podjetja dolžnika. Cilj postopka grozeče insolventnosti je, da se s pravočasnim pristopom prepreči nastanek insolventnosti družbe in s tem ohrani poslovanje in preživetje podjetij.

Z začetkom stečajnega postopka se v Sloveniji pogosto predolgo odlaša, podjetja se izčrpavajo, dokler stečaja ne predlaga upnik, posledično pa ni na voljo stečajne mase za poplačilo upnikov. Perdan je že pred časom opozoril, da bi to težavo lahko rešili z učinkovitejšimi sankcijami zoper poslovodstvo, če pravočasno ne predlaga stečajnega postopka. Novela poslovodstvu nalaga takojšnje ukrepanje in čim hitrejši predlog za uvedbo insolvenčnega postopka, da se prepreči izčrpavanje podjetja in zagotovi enako ter najboljše poplačilo upnikov. Če bo poslovodstvo ugotovilo insolventnost, bo moralo najkasneje v 30 dneh začeti stečajni ali drug postopek insolventnosti. V primeru, da tega ne bo naredilo, bo odgovorno prekrškovno; če bo za upnike nastala škoda, pa tudi kazensko in odškodninsko.

Upraviteljev je preveč

S prenovljeno insolvenčno zakonodajo se ukinja postopek poenostavljene prisilne poravnave. V poenostavljenih prisilnih poravnavah ni bilo nadzora, pogosto pa so se zlorabljale. »Poskusa zlorabe sem bil kot stečajni upravitelj v postopku deležen tudi sam, a mi ga je uspelo preprečiti. Ker se je postopek poenostavljene prisilne poravnave izkazal za neučinkovitega, so ga nekoliko predrugačili s prisilnimi poravnavami za manjša podjetja,« je dejal Perdan.

Prenovljena insolvenčna zakonodaja omejuje število novih stečajnih upraviteljev na način, da se ne bodo več izvajali izpitni roki: »Preveč nas je, trenutno čez dvesto. Ali nas bo na koncu tisoč? To bi pomenilo, da bi vsak upravitelj imel en stečaj. V tem primeru se ne bi mogli več profesionalno razvijati in delovati. Nenazadnje je tudi število notarjev in izvršiteljev omejeno.« Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da ZUS stalno opozarja, da je upraviteljev preveč, kar predstavlja tveganje z vidika kakovosti dela. Zato so upoštevali njihov predlog, da se novi izpiti ne razpisujejo, če sodišča ne sporočijo, da upraviteljev primanjkuje, oziroma če takšne ocene ne sprejme ministrstvo. »Pri pripravi novele smo sledili tudi ureditvi, kot obstaja na področju sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, ko ministrstvo dvakrat na leto objavi javni poziv k predložitvi vlog za njihovo imenovanje. Poziv se objavi glede na izkazane potrebe,« so povedali na ministrstvu za pravosodje.

Višje plače delavcem

V insolvenčnih postopkih se dogajajo številne manipulacije s tem, kdo so povezane osebe. Novela prinaša nova pravila, s širšo opredelitvijo oseb pa se rešuje problematika tako imenovanih slamnatih upnikov, ki sodelujejo z dolžnikom. Poleg tega bo upnikom in upniškemu odboru omogočen vpogled v dokumentacijo dolžnika v zvezi z vodenjem postopka in s tem pridobitev podatkov za sprejemanje odločitev o potrditvi predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja oziroma vložitvi ugovora zoper vodenje prisilne poravnave. Po novem bodo lahko imeli delavci in drugi imetniki prednostnih terjatev v upniškem odboru svojega predstavnika. Ker bodo objavljene na enem mestu, bo novela omogočila tudi večjo transparentnost prodaj, spodbujanje prodaje premoženja prek spletne javne dražbe pa bo omogočalo širši krog ponudnikov in preprečevalo dogovarjanje med potencialnimi kupci, kar je bila doslej pogosta praksa.

Nenazadnje novela prinaša tudi obveznost podjetja, v katerem je bila sprožena prisilna poravnava, da delavcem izplačuje plače v višini, kot so bile dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, ne pa le do višine minimalne plače.