Zdaj že močno oddaljenega leta 2017 je direktor Tesle Elon Musk napovedal prihod superšportnega avtomobila, poimenovanega roadster 2.0, ki ga je bilo mogoče naročiti takoj, polog je znašal okoli 40.000 evrov (50.000 dolarjev). Avtomobil naj bi bil nared do leta 2020, a se datum začetka proizvodnje tudi pet let pozneje vztrajno odmika.
Številni naročniki so zato izgubili potrpljenje in zahtevali vračilo denarja. Vendar so pri Tesli vse prej kot veseli, da morajo depozit vrniti, čeprav so z njim dejansko dobili sedemletno brezobrestno posojilo.
Takšno zgodbo je objavil tudi direktor podjetja OpenAI, ki stoji za umetnointeligenčnim klepetalnikom chatGPT. Kot je objavil na omrežju X (katerega lastnik je tudi Elon Musk), je pred dnevi poskusil preklicati svoje naročilo in zahtevati vračilo depozita. A izkazalo se je, da je bil Teslin naslov, prek katerega je oddal naročilo, vmes ukinjen.
Namesto uradnih predstavnikov prodaje pri podjetju Tesla mu je kar na omrežju X odgovoril Elon Musk, in sicer z očitkom, da je ukradel neprofitno organizacijo. Malo pozneje je dodal še, da bo denar prejel v 24 urah.
Spor med Altmanom in Muskom
Altman in Musk sta trenutno v sporu, v katerem je v igri precej več denarja kot 50.000 dolarjev.
Musk je bil eden prvih finančnih podpornikov OpenAI, vendar je leta 2018 zapustil upravni odbor podjetja. Od takrat je javno kritiziral Altmanovo vodenje OpenAI.
Jedro spora je dejstvo, da je bil OpenAI ustanovljen kot neprofitna organizacija. To je pomagalo pritegniti nekatere bolj idealistične programske inženirje. Po lansiranju chatGPT je postalo jasno, da bi lahko OpenAI v prihodnosti služil izjemne dobičke. To sicer ni bilo nikoli potrjeno v praksi, saj ima podjetje vsako leto večmilijardne izgube, a njegova vrednost, o kateri je mogoče sklepati pri posameznih dokapitalizacijah, presega 500 milijard evrov.
V zadnjih letih so pri OpenAI večkrat poskusili, da bi se znebili neprofitnega pravnega statusa. Za enega je bil odgovoren tudi sam Musk, saj je ponudil, da odkupi OpenAI kot podjetje v lasti neprofitne družbe. Ta poskus je OpenAI pod vodstvom Altmana preprečil.
Po drugi strani je bil Altman leta 2023 za krajši čas odstavljen z mesta direktorja OpenAI: deloma prav zaradi očitka, da ne spoštuje obvez, ki jih je nalagal status OpenAI kot neprofitne entitete. Takrat so investitorji v OpenAI, predvsem Microsoft, izsilili vrnitev Altmana in zamenjavo nadzornega odbora.
Februarja 2024 je Musk vložil tožbo proti Altmanu in OpenAI. Muska je obtožil, da je OpenAI kršil svoj neprofitni namen, ko se je povezal z Microsoftom. Novembra so Muskovi odvetniki vložili novo tožbo proti OpenAI, da bi ustavili njegovo preoblikovanje v profitno podjetje.
Altman je bil na koncu uspešen v prestrukturiranju, ki se zaključuje prav v teh dneh. OpenAI je v torek objavil, da je končal prestrukturiranje. Kot del sprememb bo neprofitna veja OpenAI, Fundacija OpenAI (OpenAI Foundation), sedaj nadzirala novo korporacijo za javno korist, poimenovano Skupina OpenAI PBC (OpenAI Group PBC). V praksi pa to pomeni, da bo OpenAI s časom lahko postal javno podjetje z borzno kotacijo, kar bo omogočilo trenutnim lastnikom, da bodo s prodajo svojih deležev realizirali visoke dobičke.
Oligarhija poznega kapitalizma
Spor med Altmanom in Muskom kaže na dvoličnost obeh, saj prikazuje vse večje umikanje največjih novoustanovljenih ameriških podjetij iz sfere javnega pod velik vpliv privatnega kapitala. Tako na primer Musk še sedaj obvladuje približno 12 odstotkov Tesle in poskuša svoj delež povečati na četrtino. OpenAI pa sploh ni javno podjetje in torej običajni vlagatelji ne morejo vlagati vanj, prav tako pa je javnih veliko manj podatkov o njegovem poslovanju.
