V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo število stečajev. V preučevanem obdobju letošnjega leta je svojo življenjsko pot neslavno končalo 713 podjetij, v enakem času lani pa 651, je razvidno iz podatkov Ajpesa. Po pričakovanjih stečajnega upravitelja Andreja Perdana, ki je do februarja, ko ga je na tem mestu nasledila stečajna upraviteljica Špela Vizjak, predsedoval Zbornici upraviteljev Slovenije (ZUS), bi letošnje rahlo povečanje števila stečajev lahko pomenilo uvod v večjo rast stečajev. »Ekonomske razmere se zaostrujejo. V Nemčiji se več gospodarskih panog, med katerimi je tudi avtomobilska, spopada s težavami. Težave v nemškem gospodarstvu se čez čas odrazijo v Sloveniji.«
V vodilni avstrijski kreditni zavarovalnici Acredia so julija opozorili, da se bo število stečajev letos po svetu povečalo za sedem odstotkov, kar pomeni najhitrejšo rast v številnih regijah v zadnjem desetletju, pri čemer se v jugovzhodni Evropi, vključno s Slovenijo in Hrvaško, povečuje tudi neplačilna sposobnost. Pred dnevi je direktorica za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko v Banki Slovenija Meta Ahtik dejala, da se število stečajev, ki so sicer skoncentrirani na mala podjetja, povečuje. S tem se povečuje tudi izpostavljenost bank do nefinančnih podjetij, a je v primerjavi s preteklostjo še vedno izjemno nizka. Ob tem se je struktura izpostavljenosti nekoliko spremenila: medtem ko so bile banke po prejšnji krizi v večji meri izpostavljene do gradbenih podjetij, so zdaj bolj izpostavljene v predelovalni, pa tudi v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, delež izpostavljenosti v gostinstvu in nastanitvenih dejavnosti, ki so bile najbolj prizadete v prejšnji finančni krizi, pa se je znižal, je povedala Ahtik.
Po pojasnilih stečajnega upravitelja Aljoše Markoviča, člana upravnega odbora ZUS, v zadnjem času v stečaju konča veliko podjetij, ki se ukvarjajo s spletno prodajo, pri čemer je poleg manjših tovrstnih podjetij bankrotirala tudi spletna trgovina Emundia. »Poslovanje spletnih trgovcev je v veliki meri odvisno od oglaševanja in nihanja obsega prodaje. Če spletne trgovine prodajajo blago neuveljavljenih blagovnih znamk, dosegajo sicer zelo visoke marže, ki pa jih morajo skoraj v celoti namenjati za pokrivanje stroškov oglaševanja (na facebooku, instagramu …) in drugih stroškov. Ko jim prodaja kakšen mesec upade, razmeroma visokih stroškov oglaševanja ne morejo več pokrivati,« je poudaril Markovič.
Rast števila upraviteljev in padec stečajev
Število stečajnih postopkov se je od obdobja 2015–2016, ko je bilo zelo veliko začetih stečajev, izrazito znižalo, po drugi strani pa se je število upraviteljev zelo povečalo, kar se pri delu stečajnih upraviteljev pozna. »Številni upravitelji so se morali zaposliti, tako da se s stečaji ukvarjajo v okviru popoldanskega dela. Zaradi upada števila stečajev si namreč ne morejo privoščiti stroškov najema poslovnih prostorov, osebja …« je poudaril Markovič. Toda če stečajni upravitelj nima dovolj izkušenj, ne more uspešno voditi velikega stečaja. »Obstajajo primeri, ko upravitelj prejme za vodenje kakšen stečaj, v katerem ni niti stečajne mase niti imenovanega direktorja, čez dve leti pa dobi večji ali kompleksnejši stečaj, a nima ustreznih izkušenj. To je podobno, kot če bi se odvetnik vsaka dva meseca ukvarjal s kakšno odškodninsko tožbo, zaradi prometne nesreče ali motenja posesti, naslednje pa leto pa z gospodarskih sporom, v katerem je prišlo do večmilijonskega odškodovanja, zlorabe položaje in drugih nepravilnosti. Interes države je, da obstajajo profesionalni stečajni upravitelji,« je povedal Markovič.
Krajši čas za odpust dolgov
Pred približno dvema letoma se je s spremembo insolvenčne zakonodaje preizkusno obdobje, po katerem se lahko fizičnim osebam v osebnem stečaju izbrišejo obveznosti, skrajšalo s petih na tri leta. »Po novem mora biti posameznik toliko časa zaposlen in prejemati dohodke, od katerih se jih del steka v stečajno maso za delno poplačilo upnikov. S tem bodo upniki sorazmerno poplačani v manjši meri. Protiutež tej spremembi predstavlja, da morajo poplačati vsaj deset odstotkov obveznosti, da dobijo odpust plačila obveznosti, oziroma da je jasno, da so si prizadevali poplačati vsaj desetino svojih dolgov,« je pojasnil Markovič.
Kot je dejala Špela Vizjak, morajo biti dolžniki v času trajanja odpusta obveznosti zaposleni ali aktivno iskati zaposlitev. »Upravitelji jih redno pozivamo k mesečnemu poročanju o iskanju zaposlitve in po potrebi preverjamo, ali so se res prijavili pri navedenih delodajalcih. Če se izkaže, da dolžnik poda neresnične navedbe, zaposlitve ne sprejme ali je sploh ne išče, vložimo ugovor zoper odpust obveznosti, zaradi česar lahko sodišče postopek odpusta tudi ustavi.«
Še naprej je za začete stečaje v Sloveniji značilno, da imajo večinoma prazne stečajne mase, kar pomeni, da v njih ni večjega premoženja za poplačilo upnikov, sta pojasnila tako Markovič kot nova predsednica ZUS Špela Vizjak.
