Lanska skoraj osemodstotna rast povprečnih mesečnih stroškov dela na zaposlenega sledi petodstotni rasti v 2020. Povprečni stroški dela se sicer vztrajno zvišujejo vse od začetka časovne serije podatkov leta 2008. Izjema je bilo leto 2013 z minimalnim padcem.

V stroške dela so vključene tako plače, regres in druga nadomestila in dodatki, ki jih prejemajo zaposleni, kot tudi davki in socialni prispevki na plačila zaposlenim ter nekateri drugi stroški, povezani z zaposlenimi. Največji delež v teh stroških zajemajo prejemki zaposlenih oseb, in sicer so ti lani predstavljali 87,1 odstotka.

Najvišji so bili povprečni mesečni stroški dela na zaposlenega v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer so dosegli 3965 evrov. Sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (3788 evrov) in informacijske ter komunikacijske dejavnosti (3705 evrov). Po drugi strani so bili najnižji v gostinstvu (1716 evrov), sledile so druge dejavnosti (1949 evrov) in druge raznovrstne poslovne dejavnosti (1958 evrov).

Stroški dela v EU najvišji na Dansjem, najnižji v Bolgariji

Po metodologiji evropskega statističnega urada Eurostat, ki podatke zbira za poslovne subjekte z več kot devetimi zaposlenimi za vsa področja dejavnosti razen za kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, javno upravo in obramba ter obvezno socialno varnost, so bili povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro najvišji na Danskem (46,90 evra), v Luksemburgu (43 evrov) in Belgiji (41,60 evra), najnižji pa v Bolgariji (7 evrov) in Romuniji (8,50 evra).

Povprečje za celotno EU je bilo 29,10 evra, za Slovenijo pa 21,10 evra. V Sloveniji so bili stroški dela precej višji kot v članicah iz srednje in vzhodne Evrope, kjer je prednjačila Češka s 15,30 evra. Naša država se je tako uvrstila v skupino sredozemskih članic in z 21,10 evra na uro prehitela Portugalsko (16 evrov), Grčijo (17,20 evra), Malto (17,30 evra) in Ciper (18,30 evra). Nekoliko pred Slovenijo je bila Španija z 22,90 evra, bolj je odstopala Italija z 29,30 evra.