Hrvaška trgovska veriga Studenac je v lasti poljskega finančnega sklada Enterprise Investors, ki jo je leta 2018 prevzel na prevzemnem pohodu. Pod taktirko poljskih lastnikov je Studenac število prodajaln potrojil, na približno 1400. Medtem ko je odprl okoli 490 novih, je s prevzemi manjših, manj znanih trgovskih verig število prodajaln povečal za 725. Od tega jih je 32 v letošnjem letu pridobil v Sloveniji, in sicer s prevzemom štajerske trgovske verige Kea, ki večinoma posluje na podlagi franšiz trgovske verige Tuš. Slednja je, potem ko so si v Mercatorju v lasti hrvaške Fortenova grupe glede njenega prevzema pred dnevi premislili, ponovno naprodaj. Takoj ko je bilo znano, da je Mercator od lani dogovorjenega posla odstopil, so lastnika Engrotuša – Andraž Tuš, sin Mirka Tuša, posredno obvladuje petinski lastniški delež, preostalega pa prek podjetja AH invest finančni sklad Alfi – kontaktirali iz Studenca, prav tako pa iz avstrijske trgovske verige Billa, ki je v lasti nemškega trgovskega giganta Rewe, smo pred dnevi razkrili v časniku Dnevnik.

Takoj ko je bil znano, da je Mercator od lani dogovorjenega posla odstopil, so lastnika Engrotuša kontaktirali iz Studenaca, prav tako pa iz avstrijske trgovske verige Billa, ki je v lasti nemškega trgovskega giganta Rewe.

Prevzemi manjših trgovin

Po zatrjevanju naših virov naj bi Studenac zanimal le prevzem manjših Tuševih prodajaln, po drugi strani pa se Billa zanima za večje Tuševe trgovske centre. Značilnost Studenca je namreč, da ima v lasti mrežo manjšin trgovin, katerih povprečna velikost je 111 kvadratnih metrov. Poglavitni razlog, da je Studenac prevzel Keo, ki ni ravno v dobrem finančnem položaju, svoje poslovanje pa večinoma financira z dolžniškimi viri – ob bilančne vsote v višini slabih 13 milijonov evrov je imela družba konec lanskega leta 80 odstotkov dolžniškega kapitala –, naj bi bil po naših podatkih, da bo Enterprise Investors lažje odprodal svoje naložbe, ko se bo odločil za odprodajo. Natančneje, takrat bo možne prevzemnike lahko novačil tudi s tem, da ima Studenac prodajno mrežo razvejano v dveh državah.

Število prodajaln načrtujejo v Studencu s prevzemi in odpiranjem novih do leta 2028 povečati z obstoječih 1400 na približno 3400. Na Hrvaškem je vodstvo Studenca identificiralo 3200 prodajaln, ki izpolnjujejo njihove kriterije za prevzem, v Sloveniji pa je takšnih lokacij 700.

V osmih mesecih 16 milijonov evrov dobička

Podobno kot Kea tudi skupina Studenac veliko večino poslovanja financira z zadolževanjem – od vsote vseh sredstev v višini 577 milijonov evrov je imela konec lanskega leta 86 odstotkov dolžniškega kapitala. Del svežega kapitala, zbranega v postopku IPO, je nameraval Studenac nameniti tudi za zniževanje zadolženosti. Skupina Studenac je lani prihodke od prodaje povečala za skoraj tretjino, na dobrih 668,1 milijona evrov, v primerjavi z letom 2021 pa so se več kot podvojili. Po izgubarskem poslovanju v višini okoli 100 tisočakov v letu 2022 je skupina Studenac lani poslovala dobičkonosno, pri čemer je čisti dobiček znašal 1,4 milijona evrov. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je ustvarila 556,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in 16,3 milijona evrov čistega dobička.

Odstopili od javne ponudbe delnic

Načrtovano ekspanzijo je Studenac nameraval financirati s svežim kapitalom, ki ga je poskušal zbrati z javno ponudbo delnic Studenca (IPO – Initial Public Offer). Upoštevaje število na novo izdanih in obstoječih delnic ter razpon cene delnic bi Studenac pridobil okoli 80 milijonov evrov svežih sredstev, celotna vrednost IPO pa bi znašala do 183 milijonov evrov. Vendar so včeraj sporočili, da so se odločili postopek ustaviti zaradi neugodnih tržnih razmer. Predsednik uprave Studenca Michal Senczuk je po poročanju hrvaškega poslovnega portala Lider pojasnil, da so odločitev o ustavitvi postopka javne prodaje delnic sprejeli zaradi zahtevnih razmer na kapitalskem trgu, čeprav so vlagatelji pokazali resno zanimanje za poslovni model Studenca. Vplačila za ponujene delnice bodo vrnili najkasneje v sedmih dneh od odpovedi prodaje.

 

Število prodajaln načrtujejo v Studencu s prevzemi in odpiranjem novih do leta 2028 povečati z obstoječih 1400 na približno 3400, pri čemer jih nameravajo pridobivati tudi v Sloveniji. Foto: Luka Cjuha

Število prodajaln načrtujejo v Studencu s prevzemi in odpiranjem novih do leta 2028 povečati z obstoječih 1400 na približno 3400, pri čemer jih nameravajo pridobivati tudi v Sloveniji. Foto: Luka Cjuha

Poljski finančni sklad Enterprise Investors je sicer leta 2016 prevzel športno verigo Intersport ISI, ki v Sloveniji in v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, obvladuje približno sto prodajaln. 

Priporočamo