Za številne Mercator verjetno ni več najboljši sosed, kar je veliki večini prebivalstva Slovenije dobro poznan slogan. Od 6. novembra naprej v izbranih Mercatorjevih prodajalnah v Ljubljani, Mariboru, na Bledu, v Portorožu in Izoli namreč ni več mogoče unovčevati nobenih kuponov za popust: vikend kupona za deset odstotkov popusta na celoten nakup oziroma 25 odstotkov popusta na izbrani izdelek, deset odstotkov popusta za upokojence, kuponov na blagajni za dodatni popust, kuponov za večkratnike pik, ugodnosti iz aplikacije Moj M …
Prodajalne, v katerih so odpravili možnost unovčevanja najrazličnejših popustov, na podlagi katerih se v Sloveniji v klasičnih trgovskih verigah – Mercatorjevi, Sparovi, Tuševi … – proda dobršen del živilskih izdelkov, stojijo v bližini šol oziroma v delih prestolnice, kjer mrgoli turistov. Poleg tega so v Mercatorju akcijske nakupe onemogočili v treh turističnih krajih – v Portorožu, Izoli in na Bledu.Najnovejše spremembe so v veliki meri prizadele upokojence, od katerih imajo številni omejene možnosti oziroma sploh nimajo možnosti za obisk prodajaln, bolj oddaljenih od svojih prebivališč. Med njimi so verjetno tudi takšni, ki so vsa potrebna živila doslej kupovali v prodajalnah, v katerih so ukinili vse mogoče popuste.
Obstajajo tudi delovno aktivni prebivalci, ki v tovrstnih prodajalnah niso kupovali le malic, temveč so med tednom nakupovali številne druge izdelke, medtem ko so se ob koncih tedna z avtomobilom odpeljali v oddaljene večje prodajalne. Deloma je lahko zadovoljna mlajša populacija, ki obiskuje šole v bližini obravnavanih živilskih prodajaln. V Mercatorju so namreč razširili ponudbo sendvičev in drugih prigrizkov. Prodajni paketi dveh izdelkov – na primer sendviča in plastenke brezalkoholne pijače – so cenejši, kot če bi kupec vsak izdelek, ki je del paketa, kupil posebej. Toda po drugi strani morajo tisti, ki so si namesto sendviča za malico raje privoščili kak drug izdelek, ki je bil v akciji oziroma se je za njegov nakup lahko unovčil kupon, zdaj seči globlje v žep, saj morajo za to blago plačati redno ceno.
Diferenciacija cen izdelkov med prodajalnami pomeni, da Mercator, kot ime nekega trgovskega podjetja, nima več enoznačnega pomena, je opozoril dober poznavalec razmer. »V eni prodajalni ima za isti izdelek eno ceno, v drugi prodajalni pa, če je izdelek v akciji, drugo ceno, kar bi bilo z vidika upravljanja blagovne znamke Mercator lahko vprašljivo,« je poudaril naš sogovornik.
Po pojasnilih Mercatorja je trgovina z živili ena najbolj konkurenčnih dejavnosti, kar od vseh trgovcev zahteva zelo aktivno prilagajanje ponudbe navadam in potrebam kupcev. »To konkretno pomeni, da trgovci zelo aktivno spremljamo trende nakupovalnih vzorcev, ne samo na splošno, temveč tudi po posameznih lokacijah. Ponudbo namreč želimo prilagoditi njihovim željam in potrebam ter zagotoviti nabor izdelkov, ki najbolj ustrezajo prevladujoči večini kupcev v posamezni enoti.«
V nekaterih trgovinah nizko unovčevanje kuponov
Ukinitev akcij v določenih prodajalnah so v Mercatorju utemeljili s prilagoditvijo prevladujoči večini kupcev na posamezni lokaciji. »V posameznih trgovinah, tudi konkretnih v Izoli in Portorožu, smo skozi daljše obdobje zasledili zelo nizko unovčevanje kuponov, kot je 25 odstotkov na izbrani izdelek oziroma deset odstotkov na celoten nakup. Podrobne analize so pokazale, da si prevladujoča večina kupcev na teh lokacijah želi drugačnih ugodnosti, ki so zanje bolj relevantne in ustrezajo njihovim potrebam. Zato smo tudi tem kupcem ponudili posebne ponudbe. Ne gre torej za ukinjanje ugodnosti, temveč za prilagoditev ponudbe lokalnim značilnostim kupcev,« so povedali v Mercatorju.
Po oceni enega od naših sogovornikov, ki ni želel biti imenovan, bi bil lahko razlog, da se v prodajalnah v Portorožu in Izoli ni unovčevalo večje število kuponov, v tem, da v teh prodajalnah v veliki meri nakupujejo turisti, ki so nastanjeni v apartmajih.
Je Mercator še vedno »najboljši sosed«?
Ob odločitvi, da v nekaterih prodajalnah ukinejo vse vrste popustov, in dejstvu, da je okoliško prebivalstvo v njih opravilo dobršen delež nakupov, se ponovno zastavlja vprašanje, ali je Mercator še vedno »najboljši sosed«. To vprašanje je bilo na tapeti, potem ko so v Mercatorju lani v odročnih krajih države zaprli 29 prodajaln in napovedali, da jih bodo zaprli še 43. Takšno odločitev so v Mercatorju pred meseci utemeljili z izgubarskim poslovanjem zaprtih prodajaln in bližino drugih Mercatorjevih trgovin. »V ospredju ukrepa zaprtja enot je predvsem odgovornost za uspešnejše poslovanje podjetja, ki je še vedno največji delodajalec v Sloveniji, še vedno z največjo mrežo maloprodajnih enot in še vedno največji partner slovenskim dobaviteljem. Slogan (najboljši sosed, op. p.) torej še kako dobro in še vedno odraža dejstva,« so v Mercatorju takrat odgovorili na naše vprašanje, kako komentirajo, da z zapiranjem prodajaln, predvsem v manjših mestih, izgubljajo sloves »najboljšega soseda«. Na vprašanje, kako komentirajo, da so z ukinitvijo akcij okrnili sporočilo slogana »najboljši sosed«, v Mercatorju včeraj niso odgovorili.
Na začetku oktobra so bile sicer vse trgovske nepremičnine Mercatorja, vključno s finančnimi obveznostmi, prenesene na podjetje FNG Property, ki ga je ustanovila Fortenova grupa, lastnica Mercatorja. Stanovanjske nepremičnine, ki služijo počitnikovanju Mercatorjevih delavcev, so bile oddeljene na drugo, prav tako novoustanovljeno podjetje FNG Hospitality v lasti Fortenove grupe.
