Večina gospodarskih kazalnikov v Sloveniji se je poleti poslabšala. Medletni padec aktivnosti v izvozno usmerjenih dejavnostih se je še poglobil, najbolj v energetsko intenzivnih panogah, zelo nizka ostajajo pričakovanja predelovalnih dejavnosti glede izvoza, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Kazalniki razpoloženja nakazujejo umiritev svetovne gospodarske rasti in krčenje gospodarske aktivnosti evrskega območja v tretjem četrtletju. Napovedi za evrsko območje za letos ostajajo nizke, v danes objavljeni številki publikacije Ekonomsko ogledalo piše Umar.
V Sloveniji sta se avgusta izvoz in uvoz blaga po večmesečnem zmanjševanju sicer nekoliko povečala, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa se je nadalje skrčila. Aktivnost v izvozno usmerjenih dejavnostih se je medletno še zmanjšala, najbolj v energetsko intenzivnih panogah.
Zelo nizka ostajajo tudi pričakovanja predelovalnih dejavnosti glede izvoza, ki so se septembra znižala na najnižjo raven po sredini leta 2020. Tudi podatki o porabi elektrike za avgust in september kažejo na opazno medletno zmanjšanje porabe elektrike, zlasti na manjšo industrijsko porabo.
Gospodinjstva poleti trošila manj
Upadla je tudi rast storitvene menjave, ki pa medletno ostaja visoka zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Realni prihodek v tržnih storitvah se je julija zmanjšal, najbolj v prometu, zmanjšal se je tudi prihodek v večini trgovskih panog. Negativna gibanja so se po predhodnih podatkih nadaljevala tudi avgusta.
Gospodinjstva so julija in avgusta manj kot v enakem obdobju lani trošila za hrano, neživila, prenočitve doma in nove avtomobile. Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila po slabšem avgustu skupna prodaja septembra sicer nekoliko večja.
Gradbena aktivnost se je glede na vrednost del julija zmanjšala, a je bila na medletni ravni še vedno znatno večja.
Gospodarsko razpoloženje, ki se je poslabševalo od začetka leta, se je septembra nekoliko izboljšalo, a je ostalo razmeroma nizko. Zaupanje v večini dejavnosti je ostalo nižje kot pred letom in kot pred epidemijo.
Povprečna plača višja za 1,4 odstotka
Septembra se je nadaljevalo upadanje števila registriranih brezposelnih. Konec meseca jih je bilo 45.999, kar je 11,6 odstotka manj kot septembra lani. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo medletno 21 odstotka manj dolgotrajno brezposelnih. Rast zaposlenosti je bila nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, na kar je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti zaposlenosti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih. Prispevek zaposlovanja tujih državljanov k rasti zaposlenosti sicer že dlje časa presega 80 odstotkov, ugotavlja Umar.
Povprečna plača je bila v prvih sedmih mesecih medletno realno višja za 1,4 odstotka. V javnem sektorju je bila rast višja kot v zasebnem, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač javnega sektorja.
Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra po pričakovanjih zvišala, s 6,2 na 7,5 odstotka. K temu je v veliki meri prispevalo prenehanje veljavnosti začasnih ukrepov za blaženje energetske draginje. Poleg tega k medletni inflaciji še naprej pomembno prispevajo cene hrane, katerih rast se sicer upočasnjuje in je najnižja po aprilu 2022, ter storitev, zlasti zdravstvenih in gostinskih.
Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se avgusta na mesečni ravni znižale peti mesec zapored. Medletna stopnja rasti se je tako v zadnjih mesecih občutneje upočasnila, na 2,1 odstotka, potem ko je bila še konec preteklega leta skoraj 20-odstotna.
