Kot je v publikaciji navedel Urad RS a makroekonomske analize in razvoj (Umar), se je rast gospodarske aktivnosti evrskega območja nadaljevala tudi v drugem četrtletju, a od maja upočasnjeno. »Ob odpravi pandemičnih omejitev je na rast ugodno vplivala potrošnja v storitvenih dejavnostih, aktivnost v predelovalnih dejavnostih pa so zaradi delnega zaprtja gospodarstva na Kitajskem in vojne v Ukrajini zavirale okrepljene motnje v dobavnih verigah,« so pojasnili v uradu.
V zvezi s Slovenijo so izpostavili rast domače potrošnje, ki je v pomladanskih mesecih ostala visoka, a se krepijo cenovni pritiski. Povečala se je tudi aktivnost v izvoznem delu gospodarstva, vendar prihodnja pričakovanja spremlja velika negotovost. »Na rast potrošnje gospodinjstev je ugodno vplivala sprostitev epidemičnih ukrepov ob rekordni zaposlenosti in po naši oceni tudi nadaljnjem sproščanju prihrankov gospodinjstev. Trošenje je bilo spodbujeno z nadaljnjim unovčevanjem bonov, medletna rast pa je tudi posledica učinka zaprtja javnega življenja v prvi tretjini aprila lani,« so zapisali.
Visoka rast zaposlenosti
Po močni okrepitvi v začetku leta se je aktivnost v gradbeništvu tudi aprila nekoliko znižala, a je ostala znatno višja kot lani, v primerjavi s preteklimi leti pa po rasti izstopa gradnja stavb. Stroškovni pritiski v gradbeništvu in tudi v drugih dejavnostih se nadaljujejo ter so velik vir negotovosti glede prihodnosti, so navedli.
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je medtem maja nekoliko povečala, najvišja medletna rast je bila letos v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Nižja kot pred letom pa je bila predvsem proizvodnja motornih vozil, saj nanjo najbolj vplivajo motnje v dobavnih verigah, manjše povpraševanje in prestrukturiranje v smeri večje ponudbe električnih vozil.
V Umarju so se dotaknili tudi blagovne menjave z državami EU, ki se je maja nekoliko povečala in je bila medletno precej višja. Kljub visoki vrednosti blagovnega izvoza je bil slovenski izvozni tržni delež na trgu EU v prvem četrtletju medletno nižji, pri čemer se je zaradi manjšega izvoza cestnih vozil najbolj znižal v Franciji.
Na trgu dela se po njihovih navedbah nadaljujeta visoka rast zaposlenosti in upad brezposelnosti, omejitve na ponudbeni strani blaži zaposlovanje tujcev. Rast števila delovno aktivnih je bila sicer nekoliko nižja kot v začetku leta, več kot polovica rasti pa je bila povezana z zaposlovanjem tujcev. Konec junija je bilo število brezposelnih najnižje po letu 1990, upada tudi število dolgotrajno brezposelnih, so spomnili.
Plače realno nižje
Povprečna bruto plača je bila aprila medletno realno nižja. »Nominalna medletna rast povprečne plače se je v zasebnem sektorju še okrepila; predvsem v gostinstvu, trgovini ter prometu in skladiščenju na visoko rast plač po naši oceni vpliva pomanjkanje delovne sile. V javnem sektorju pa je povprečna plača ostala nominalno medletno nižja zaradi prenehanja izplačevanja glavnine lanskih dodatkov za delo v epidemičnih razmerah,« so dodali.
V zvezi z inflacijo so posvarili, da se je junija še okrepila, cene so bile v primerjavi z letom prej višje za več kot desetino, nadaljuje se tudi rast cen industrijskih proizvodov in nepremičnin. K inflaciji so največ prispevale za več kot tretjino višje cene energentov, visoka je bila tudi rast cen hrane.
Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih petih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani. Na zmanjšanje sta vplivala rast prihodkov in znižanje odhodkov. Rast prihodkov je bila posledica rasti gospodarske aktivnosti in visoke zaposlenosti, odhodki pa so bili nižji zaradi opazno nižjih izplačil za ukrepe za blažitev posledic epidemije, so še objavili v Umarju.
