V zreškem Uniorju, v katerem država s povezanimi organizacijami obvladuje skoraj polovični lastniški delež, bi lahko v kratkem prišlo do prevetritve nadzornega sveta. Ker se mu decembra izteče štiriletni mandat, so na avgustovski skupščini delničarji odločali o podelitvi novega mandata Tomažu Subotiču, ki je v širši javnosti postal poznan, potem ko je nekdanji premier Robert Golob dopustoval v njegovi hiši v hrvaški Istri. Toda Slovenski državni holding (SDH), ki ga je do srede vodil Žiga Debeljak, je novemu mandatu Subotiča nasprotoval, nazadnje pa mu na skupščini tudi ni bil podeljen.
Po napovedih SDH bo do prve polovice decembra nadzorni svet popolnjen. »Do 7. decembra, ko se izteče obstoječi mandat člana nadzornega sveta, bomo zahtevali sklic nove skupščine, na kateri bomo predlagali ustrezno usposobljenega kandidata s kompetencami s področja prestrukturiranja, ki bo lahko zagotavljal učinkovit nadzor nad družbo glede na zahtevne razmere, v katerih je Unior,« je na skupščini pojasnila predstavnica SDH. Pred tem bodo v paradržavnem skladu preučili kompetenčno sestavo celotnega nadzornega sveta in ocenili, ali aktualni izzivi, s katerimi se sooča Unior, zahtevajo še kakšna dodatna znanja in kompetence, s katerimi nadzorni svet ne razpolaga. Z morebitnim odpoklicem še kakšnega člana nadzornega sveta se bo moralo strinjati vsaj tri četrtine na skupščini prisotnega kapitala.
Na Uniorjevi skupščini sta dva mala delničarja od uprave z Robertom Vugo na čelu zahtevala, da razkrije višino kupnine od prodaje hčerinskih podjetij Unitur, ki obvladuje smučišče Rogla in terme Zreče, ter Unior Components iz Srbije. Vuga jima je pojasnil, da je kupoprodajni znesek za podjetji poslovna skrivnost, da je s prodajo soglašal nadzorni svet, da podjetji nista bili prodani pod ugotovljeno vrednostjo ter da sta bili prodani na zahtevo bank. Po pridobljenem soglasju od podjetja Kolektor Technologies je Unior pred dnevi prek spletnih strani Ljubljanske borze pojasnil, da je kupnina za Unior Components znašala 15,46 milijona evrov, medtem ko mu soglasja za razkritje kupnine za Unitur, ki ga je prevzel slovenski finančni sklad Advance Capital Partners, ni uspelo pridobiti. Ta je, kot smo v času prevzema razkrili v časniku Dnevnik, za turistično divizijo Uniorja odštel okoli 12 milijonov evrov, pri čemer je prevzel tudi za 16 milijonov evrov dolgov.
Poleg prodaje omenjenih podjetij so banke upnice z Novo Ljubljansko banko na čelu od Uniorja terjale prodajo 29,25-odstotnega lastniškega deleža v podjetju Štore Steel. V prodajni postopek so se vključili tudi preostali lastniki, a je na koncu spodletel. Po pojasnilih Uniorja prodajo lastniškega deleža v Štorah Steel še naprej obravnavajo kot eno od možnosti v okviru finančnega prestrukturiranja podjetja. »Pri presoji konkretnih možnosti poleg prodajnih pogojev in prispevka k razdolžitvi upoštevamo tudi dolgoročne poslovne učinke za Unior, saj sta v dobavni verigi podjetji pomembno povezani. Morebitna izvedba in časovnica transakcije bosta odvisni od teh okoliščin ter dogovorov z zainteresiranimi deležniki.«
Iskanje vlagatelja
Ker je že dlje časa podhranjen, si v Uniorju prizadevajo najti vlagatelja, ki bi bil pripravljen dokapitalizirati podjetje. Kot so pojasnili v zreškem podjetju, so interes za dokapitalizacijo izkazali tudi potencialni vlagatelji, ki niso obstoječi delničarji Uniorja. Ti v okviru dokapitalizacijskega postopka preučujejo poslovanje družbe, njene razvojne možnosti in pogoje morebitnega kapitalskega vstopa.
Koliko kapitala bi potrebovali za nemoteno poslovanje, po pojasnilih Uniorja še ni znano. »Končna višina dokapitalizacije in pogoji morebitnega kapitalskega vstopa še niso določeni. Oblikovali se bodo v okviru celovitega dogovora o finančnem prestrukturiranju, upoštevaje prestrukturiranje obstoječih obveznosti, potreb po obratnem kapitalu in razvojnih naložbah. Lastniški delež morebitnega vlagatelja bo odvisen od njegovega vložka, pogojev izdaje novih delnic in sodelovanja obstoječih delničarjev pri dokapitalizaciji. Ti bodo tudi odločali tudi o pogojih dokapitalizacije.« Medtem ko si v Uniorju prizadevajo za čim hitrejšo uskladitev predloga dokapitalizacije, pojasnjujejo, da je časovnica zaključka odvisna tako od poteka pogovorov kot od sprejetja potrebnih sklepov na skupščini, zato konkretnega datuma še ne morejo zanesljivo napovedati.
Stanje naročil
Poslovanje Uniorja se letos izboljšuje. V prvih šestih mesecih je ustvaril 93,15 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo dober odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Ob tem se je prodaja odkovkov, s katero so ustvarili 80 odstotkov prometa, povečala za tri odstotke, na slabih 75 milijonov evrov. Po pojasnilih Uniorja je stanje naročil za odkovke dobro, pri ročnem orodju pa ostajajo tržne razmere zahtevnejše, zato so njihove aktivnosti usmerjene tudi v krepitev prodaje in izboljšanje učinkovitosti tega proizvodnega področja. V prvem polletju leta 2026 se je prodaja ročnega orodja na medletni ravni znižala za 11,4 odstotka, na 16,1 milijona evrov.
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA,) eden ključnih kazalnikov poslovanja podjetij, ki prikazuje, koliko sredstev podjetjem ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, se je v prvem polletju letos medletno povečal za 122,3 odstotka, na 6,5 milijona evrov, čisti dobiček pa je znašal 2,44 milijona evrov, v prvih šestih mesecih lanskega leta pa je Unior pridelal 2,69 milijona evrov čiste izgube. Na ravni celotne skupine, ki zaposluje okoli dva tisoč delavcev in skupaj z matičnim podjetjem vključuje ducat podjetij, so se prihodki od prodaje medletno znižali za 3,3 odstotka, na 114,5 milijona evrov, EBITDA se je povečal za približno 39 odstotkov, na 9,8 milijona evrov, čisti dobiček pa je znašal 328 tisočakov (v prvem polletju lanskega leta je bila ustvarjena izguba v višini 2,75 milijona evrov). V letu 2025 je skupina Unior sicer ustvarila 228 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo okoli devet odstotkov manj kot leto pred tem, EBITDA se je povečal za 420 odstotkov, na 16,5 milijona evrov, izguba pa se je znižala za dobrih 90 odstotkov oziroma za 49 milijonov in je znašala 5,14 milijona evrov.
Do srede je bil v Uniorju sicer zaposlen novi predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Branko Bračko. Od novembra 2012 do februarja 2025, ko je dal odstopno izjavo, je bil član uprave.