Do konca oktobra so se sredstva v upravljanju povečala na 7,2 milijarde evrov, kar je bilo za petino več kot leto pred tem. Neto vplačila vlagateljev v vzajemne sklade so v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašala 329 milijonov evrov, medtem ko so v celotnem lanskem letu dosegla rekordnih 521 milijonov evrov, kar je bilo za dobro polovico več kot v letu 2023. Od konca leta 2015 do konca letošnjega septembra se je čista vrednost sredstev v vzajemnih skladih povečala z 2,3 na 6,9 milijarde evrov. Polovico je k tolikšni rasti prispevala rast tržne vrednosti naložb, druga polovica pa odpade na porast neto vplačil.
V slovenske vzajemne sklade skoraj izključno vlagajo fizične osebe. Od vseh vlagateljev je bilo konec junija namreč le 0,4 odstotka podjetij. V prvem polletju se je za investiranje v vzajemne sklade dodatno odločilo okoli 4200 fizičnih oseb in podjetij, tako da je njihovo celotno število ob zaključku prvega polletja znašalo malenkost manj kot 350.000. Povprečna vrednost vplačila posameznega vlagatelja je bila konec junija 1552 evrov.
Največ sredstev – 4,8 milijarde evrov oziroma skoraj 70 odstotkov vseh sredstev, ki jih upravljajo slovenske družbe za upravljanje – so konec septembra upravljali delniški skladi, sledijo mešani skladi, obvezniški skladi, denarni in drugi skladi.
Po podatkih Banke Slovenije so imeli Slovenci na bančnih računih konec julija več kot 29 milijard evrov. Kot je v pogovoru za časnik Delo nedavno izjavil višji specialist v sektorju prodaje in marketinga v družbi za upravljanje Sava Infond Bojan Ilijanić, tisti, ki imajo večje zneske v depozitih, vsako leto realno izgubijo odstotek vrednosti, če jih imajo zgolj na osebnem računu, pa dva odstotka. Če bi le deset odstotkov od 29 milijard evrov v zadnjih petih letih investirali na mednarodnih kapitalskih trgih, bi ob povprečnem osemodstotnem donosu v Sloveniji ustvarili okoli milijardo evrov dodatnega premoženja, s čimer bi po sedanjih cenah v Ljubljani lahko kupili 3000 stanovanj, zgradili pa bi jih 5000, je poudaril Ilijanić.
