Po zadnjem poročilu organizacije OECD z naslovom »Pension Markets in Focus 2022« so se sredstva v pokojninskih načrtih v državah članicah OECD do konca leta 2021 zvišala za 7 odstotkov glede na minulo leto in so znašala skoraj 60 tisoč milijard ameriških dolarjev. Glavnina teh sredstev, natančneje 64 odstotkov oziroma 38 tisoč milijard dolarjev, je bilo naloženih v pokojninskih skladih. Daleč največ sredstev je akumuliranih v Združenih državah Amerike, kjer je v pokojninskih načrtih več kot 40 tisoč milijard dolarjev, sledi Velika Britanija z »le« štiri tisoč milijardami, na tretjem mestu je Kanada, četrta je Avstralija, za njo so Nizozemska, Japonska in Švica. Za primerjavo, v slovenskih pokojninskih skladih je bilo konec leta 2021 3,06 milijarde evrov.
Način vključitve zelo pomemben
Če pogledamo višine sredstev v pokojninskih načrtih glede na odstotek BDP posamezne države, je na prvem mestu Danska, kjer pokojninska sredstva predstavljajo 233 odstotkov BDP, sledi Islandija z 218 odstotki, Nizozemska z 213 odstotki, ZDA s 174 odstotki in Švica s sredstvi v višini 171 odstotkov BDP. Sredstva v višini več kot 100 odstotkov državnega BDP imajo še Kanada, Avstralija, Velika Britanija in Švedska. In če spet pogledamo primerjavo: konec leta 2021 so sredstva slovenskih pokojninskih skladih predstavljala 7,8 odstotka BDP, sosednje Hrvaške pa 33,2 odstotka BDP. Glavni razlog za tako veliko odstopanje je v načinu vključitve v drugi pokojninski steber, ki je na Hrvaškem obvezna, v Sloveniji pa prostovoljna.
V zadnjih dveh desetletjih so se sredstva v pokojninskih načrtih nominalno zvišala v vseh članicah OECD, najbolj pokojninski prihranki v državah z mladimi pokojninskimi sistemi, kot so Estonija, Latvija, Slovaška in Turčija. Sredstva so v letu 2021 zrasla v večini članic OECD, najbolj v Turčiji, Latviji in Poljski.
Vključenost v pokojninske načrte je povezana s tem, ali je le ta obvezna ali ne in kakšna je podrobna ureditev tega področja v posamezni državi. Največjo vključenost delovno aktivne populacije v pokojninske načrte imajo na Danskem in v Latviji, kjer je v pokojninske načrte vključena praktično vsa delovno aktivna populacija. Sledijo skandinavske države – Švedska, Nizozemska in Finska, kjer imajo več kot 90-odstotno vključenost delovno aktivnih ljudi. Na zavidljivem 8. mestu po vključenosti delovno aktivne populacije v pokojninske načrte je naša sosednja država Hrvaška, kjer je vključenih 88 odstotkov delovno aktivnih, v Sloveniji pa je vključenih le 43 odstotkov delovno aktivnih državljanov. Poleg obvezne vključitve v pokojninske načrte je v zadnjih letih uspehe doživela tudi tako imenovana mehka oblika spodbujanja zaposlenih, kjer se vsi zaposleni v pokojninske načrte vključijo samodejno, praviloma prek delodajalcev. Kljub temu imajo pravico, da izstopijo v primeru, če ne želijo sodelovati v teh pokojninskih načrtih. Na tak način jim je v Veliki Britaniji uspelo občutno dvigniti deleže vključenih, enako tudi na Novi Zelandiji, kjer je več kot 80 odstotkov delovno aktivnih vključenih v pokojninske načrte, imenovane KiwiSaver. Samodejno vključitev izpostavlja tudi Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, in sicer kot enega najboljših načinov, kako dvigniti vključitev v pokojninske načrte v Sloveniji. Pri nas je namreč danes vključena le dobra polovica zaposlenih, ob dejstvu, da so javni uslužbenci vključeni v obvezni pokojninski načrt za javne uslužbence. »S samodejno vključitvijo lahko elegantno v daljšem časovnem obdobju postopoma poskrbimo, da se v pokojninske načrte vključijo še tisti zaposleni, ki danes še ne varčujejo. V Veliki Britaniji so uvedli samodejno vključitev postopoma – najprej za velike delodajalce, nato srednje in nato za še mala in mikro podjetja. Prav tako so z leti postopoma dvigovali minimalne višine vplačil, saj se na tak način na dolgi rok zagotovi primerno višino vplačil. Moramo namreč vedeti, da si bomo le tako lahko zagotovili dovolj visoke dodatne pokojnine – torej le s primerno višino vplačil in primerno dolgim obdobjem varčevanja,« dodaja Vižintin.
Če je vključenost v pokojninske načrte prostovoljna, je v najboljšem primeru vključenih približno pol zaposlenih. Tako je na primer v Nemčiji, Belgiji na Japonskem, Češkem, Irskem in v Sloveniji, kjer po zadnjih podatkih (ob koncu leta 2021) ministrstva za delo v pokojninskih načrtih v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja varčuje 585.154 ljudi. To pomeni, da je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 59,91 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ob že izpostavljenem, da so zaposleni v javni upravi obvezno vključeni v pokojninski načrt za javne uslužbence.
Švicarji varčevanju namenjajo največ
Če pogledamo višine vplačil v pokojninske načrte, največji delež svojega dohodka za to namenjajo v Švici, kjer znašajo povprečna vplačila na aktivnega člana pokojninskega načrta več kot 15 odstotkov povprečne plače, sledi Kanada s 13,3 odstotka in Avstralija z 12 odstotki povprečne plače. Za Slovenijo podatki OECD kažejo le povprečna vplačila na aktivnega člana v višini 2 odstotka povprečne plače, kar je najmanj med primerjanimi državami članicami OECD. Na višino prihrankov ob upokojitvi je znesek vplačil ključen, poleg seveda samega obdobja varčevanja, doseženih donosov in stroškov.
»Pokojninski sistemi držav so si med seboj zelo različni in vsi nosijo v sebi določeno historično noto, saj ima vsak svojo zgodovino oziroma specifične lastnosti, ki so posledica različnih dejavnikov, menjav sistemov družbene ureditve in podobno. Zaradi tega so toliko bolj nehvaležni za neposredno primerjavo, očitno pa je, da v veliki večini držav posamezniki več varčujejo za obdobje upokojitve tudi samostojno oziroma ob pomoči delodajalcev,« je še povedal Vižintin. x
