Kar je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) napovedalo aprila, je udejanjilo ta teden. Po večmesečnem čakanju je vendarle objavilo mednarodno javno naročilo za prevzem, odvoz in nadaljnjo obdelavo gorljivih komunalnih odpadkov. Z njim išče najmanj tri izvajalce, ki bi bili pripravljeni začeti izvajati storitve s 1. januarjem 2026 in se strinjajo z okvirnim dogovorom, ki naj bi veljal štiri leta.
Razpis ima dva sklopa. Prvi se nanaša na vse gorljive komunalne odpadke, ki jih zbirajo regijski centri. V štirih letih naj bi v sežigalnice odpeljali skupno 519.034 ton odpadkov, od tega 118.000 ton v letu 2026. Za to storitev je ministrstvo zagotovilo 75.259.930 evrov (brez DDV) oziroma 145 evrov na tono. V drugem sklopu MOPE išče ponudnika za odvoz in sežig 100.000 ton digestata iz anaerobne obdelave komunalnih odpadkov, ki ga v ljubljanskem regijskem centru odlaga Javno podjetje Voka Snaga. Ta odpadek pogosto vsebuje nečistoče, kot so plastika, kovine in detergenti, zato ga ni mogoče uporabiti kot gnojilo, temveč ga je treba odstraniti ali sežgati v posebnih napravah. Za odvoz in sežig bo MOPE namenil 15.800.000 evrov oziroma 158 evrov na tono.
Pogoji za udeležbo na razpisu so zelo splošni, tehnične specifikacije pa so zastavljene široko, zato dopuščajo široko konkurenco ponudnikov. Pri izbiri bo ključni kriterij cena na tono odpadkov. Ministrstvo ima skupno na voljo 91.059.930 evrov (brez DDV), pri čemer potencialnim ponudnikom v razpisu sporoča, da je pripravljeno z njimi skleniti anekse, če bi se izkazalo, da bo potrebnih več sredstev za izvajanje dogovorjenih storitev.
»Predvidena sta sklenitev okvirnega sporazuma z več najugodnejšimi ponudniki in odpiranje konkurence za 12-mesečna obdobja,« še piše v razpisu. V prvem letu cena za tono odpadkov iz sklopa 1 ne sme preseči 150 evrov, v sklopu 2 pa je zgornja meja 160 evrov. »Ponujene cene v postopku vmesnega odpiranja konkurence so fiksne in nespremenljive za obdobje od izbire izvajalca v predmetnem vmesnem odpiranju konkurence do izteka aktualnega 12-mesečnega obdobja,« sporoča ministrstvo.
Za vse regijske centre bi veljala ista cena
Simona Biro, direktorica Ceropa iz Puconcev, je zadovoljna z objavo razpisa. »V pripravo razpisa je bil vključen GIZ Združenje centrov za ravnanje z odpadki Slovenije, z združenjem se je ministrstvo predhodno tudi usklajevalo, zato v njem ni nikakršnih neprijetnih presenečenj,« je pojasnila za Dnevnik. »Razpis upošteva specifične značilnosti vseh regijskih centrov, obenem pa bo za vse veljala ista cena, zato da ne bi prihajalo do razlikovanja ali da kateri izmed centrov ne bi ostal brez izvajalca.«
Ali je zastavljena najvišja cena za tono odpadkov ustrezna? »Težko rečem, ali je ustrezna za vse regijske centre. Trenutno prejemamo ponudbe za prevzem, ki se gibljejo med 140 in 180 evri na tono. Aktualno pogodbo smo sklenili za 150 evrov,« odgovarja Simona Biro. Odpadke odvažajo na Slovaško in v Avstrijo, nekateri drugi regijski centri pa tudi v Nemčijo, Bosno in Hercegovino, Grčijo ter na Nizozemsko.
Spomnimo, da je okoljsko ministrstvo poleti objavilo razpis za podelitev treh 30-letnih koncesij za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Interesenti morajo ponudbe oddati do 9. februarja 2026. Izbrani ponudnik bo moral sežigalnico zagnati v sedmih letih po podpisu pogodbe. Ljubljanski holding načrtuje sežigalnico ob regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju, mariborski pa bi objekt umestil na Tabor, ob sortirnico komunalnega podjetja Snaga. V Sloveniji bi bili potlej sposobni sežgati 220.000 ton odpadkov.
Tri četrtine naših odpadkov sežgejo v tujini
Regijski centri za ravnanje z odpadki – v Sloveniji jih je osem – so v preteklosti večkrat ponovili zahtevo, da mora država končno začeti izvajati veljavno zakonodajo o varovanju okolja in državno gospodarsko javno službo ter nemudoma urediti prehodno obdobje do vzpostavitve novih sežigalnic. Več kot tri četrtine gorljivih komunalnih odpadkov namreč zdaj izvozijo na sežig v tujino. Do leta 2023 je bila glavna izvozna destinacija Madžarska, nato pa je ta država ustavila prevzem, s čimer je slovenske regijske centre spravila v hudo zagato. Odpadki se jim odtlej kopičijo, deponije so občasno prepolne, gorljiva frakcija je marsikje neprimerno skladiščena, izvozne cene pa naraščajo.
Zdaj vsak center zase išče odjemalca gorljive frakcije, zato so toliko bolj nestrpno čakali na centralizirano javno naročilo MOPE. Po neuradnih informacijah se je z objavo razpisa zavlačevalo zato, ker ministrstvo med potencialnimi (tujimi) ponudniki, s katerimi je opravilo pogovore – med njimi so bila tudi podjetja iz Grčije in Nizozemske – ni zaznalo zanimanja za prevzem zadostnih količin slovenskih odpadkov.
