Ob legendarni zvonec, ki oznanja začetek trgovanja na newyorški borzi, je včeraj udaril Trumpov tesen zaveznik Rudy Giuliani. S tem je naznanil začetek najslabšega dne za ameriške finančne trge v zadnjih petih letih.
Najslabši dan po letu 2020
Trumpova carinska ofenziva je v četrtek pretresla svetovne trge. Panoge od bančništva do tehnologije so se znašle pod udarom zaradi prizadevanj ameriškega predsednika, da preoblikuje globalni gospodarski red. Delnice na Wall Streetu so utrpele velike izgube – indeks S&P 500 je padel za 4,8 %, Nasdaq pa za 6 %.
Za oba indeksa je bil to najslabši dan po krizi zaradi koronavirusa leta 2020. Dolar je padel za 1,6 % v primerjavi s košarico drugih svetovnih valut, kar je njegov največji dnevni padec po letu 2022.
Več kot 250 milijard tržne vrednosti je izgubil Apple, saj so delnice najvrednejšega podjetja na svetu padle za 9,3 odstotka. Vlagatelji se pripravljajo na posledice Trumpovih carin za Applove azijske proizvodne obrate.
Milijardne izgube v Silicijevi dolini
Posamezniki, katerih premoženje je najbolj upadlo, so predvsem milijarderji iz Silicijeve doline. Največjo izgubo je utrpel Mark Zuckerberg, ki je izgubil 17,9 milijarde dolarjev. Sledila sta mu ustanovitelj Amazona Jeff Bezos z 16 milijardami izgube ter Larry Ellison (Oracle), ki je izgubil skoraj 10 milijard. Za vse tri je to pomenilo izgubo skoraj desetine njihovega premoženja.
Relativno malo je izgubil Elon Musk – 8,7 milijarde dolarjev, kar predstavlja majhen delež njegovega premoženja v višini 378,1 milijarde dolarjev, ki večinoma izhaja iz njegovih delnic Tesle.
Vendar ameriški milijarderji verjetno ne bodo med največjimi oškodovanci. Njihovo premoženje temelji na lastniških deležih v podjetjih, ki jih obvladujejo, in njihov vpliv se z znižanjem tržne vrednosti delnic ne zmanjšuje.
Trgi podcenjevali, da Trump misli resno
Veliki padci na borzah so posledica dogodkov, ki jih finančni trgi do sedaj očitno niso jemali resno. Padec indeksov kaže, da Trumpove napovedi o carinah niso bile prej ustrezno upoštevane. Trump je sicer že v svoji predvolilni kampanji napovedoval visoke carine. O njih je govoril tudi med svojim prvim mandatom, a jih je takrat uvedel predvsem proti posameznim državam, predvsem Kitajski.
Novi padci ne zadevajo le delnic, temveč tudi dolar, nafto in industrijske surovine, kot je baker, kar kaže na to, da trgi pričakujejo ohlajanje svetovnega gospodarstva in manjše povpraševanje. Carine bodo povzročile višje cene v ZDA, zaradi česar bodo gospodinjstva kupovala manj.
Beg v obveznice
Vlagatelji so množično vlagali v ameriške državne obveznice, ki veljajo za tradicionalno varno naložbo v času tržnih pretresov. Največ koristi so imele kratkoročne obveznice – z največjimi premiki donosnosti dvo- in triletnih obveznic po avgustu 2024.
Zanimivo pa je, da so še bolj kratkoročne obveznice, ki se gibljejo skladno s pričakovanji glede obrestnih mer, padle v vrednosti. To nakazuje, da vlagatelji pričakujejo dodatna znižanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed) zaradi ohlajanja ameriškega gospodarstva. Donosnosti se namreč gibljejo obratno sorazmerno s ceno.
