Gospodarsko okrevanje Kitajske je v drugem četrtletju izgubilo zagon, kar predstavlja dodatna tveganja za svetovno gospodarstvo, saj Kitajska namiguje, da bodo morebitni spodbujevalni ukrepi ciljno usmerjeni namesto širšega obsega. Zaskrbljenost glede počasnega postkovidnega prebujanja gospodarstva Kitajske je včeraj držala evropske delnice v rdečem teritoriju, pri čemer so najbolj utrpele delnice na področju luksuza in surovin. Ob tem je ameriška valuta trenutno na najnižji ravni v več kot letu dni, potem ko so znaki ohlajanja inflacije okrepili pričakovanja, da bo Fed kmalu prenehal zviševati obrestne mere. Šibkejši dolar bo pomenil nekoliko višjo konkurenčnost ZDA v primerjavi z Evropo in Japonsko in bo delno umiril inflacijske pritiske v državah v razvoju.
Prejšnji teden je na delniške trge pozitivno vplivala nižja inflacija od pričakovanj v ZDA, ki se je spustila na 3 odstotke, kar je najnižja vrednost od marca 2021. Ta upočasnitev je deloma posledica visokih cen energije in hrane iz prejšnjega leta. Cene energije so se v letu dni znižale za 16,7 odstotka, medtem ko se je rast cen hrane znižala na 5,7 odstotka. Poleg tega je bil prejšnji teden zabeležen še upad kitajskega izvoza, ta teden pa nižja rast kitajskega BDP in nižja raven maloprodaje od pričakovanj. Kitajsko gospodarstvo je v drugem četrtletju doseglo 6,3-odstotno letno rast, v primerjavi s 4,5-odstotno rastjo v prvem četrtletju. Kljub temu je gospodarska rast zaostala za pričakovanji trga, ki so predvidevala 7,3-odstotno rast.
Izvoz iz Kitajske se je junija zmanjšal za 12,4 odstotka, na 285,32 milijarde dolarjev, kar je največji padec od februarja 2020. To je sledilo 7,5-odstotnemu padcu v maju in je slabše od pričakovanega 9,5-odstotnega padca. Izvoz v ZDA se je zmanjšal za 23,7 odstotka v primerjavi z lanskim letom, medtem ko se je izvoz v EU zmanjšal za 12,9 odstotka. Nasprotno pa se je izvoz v Rusijo povečal za 90,9 odstotka. V tem kontekstu se že kažejo posledice delne deglobalizacije in višjih obrestnih mer, kar se odraža v makroekonomskih kazalcih.
Kljub različnim globalnim tveganjem je domači trg prve kotacije Ljubljanske borze še vedno izjemno privlačen za tako male kot velike vlagatelje. Ta trg ostaja cenovno ugoden v primerjavi s trgi v regiji in širše, z nizko zadolženostjo, visokimi dividendami in obetavno rastjo. V prvem polletju je domači borzni indeks, brez upoštevanja izplačil dividend, pridobil skoraj 18 odstotkov, kar je več kot nemški DAX in ameriški S&P 500, ob tem pa je imel nižjo nihajnost. Domači trg kaže tudi pozitivne znake, pri čemer pridobiva tudi zaradi nizke stopnje brezposelnosti in napovedane rasti BDP. Vlagateljem, tako domačim kot tujim, ostajajo v naložbenem portfelju zanimive možnosti, kot so podjetja Krka, Petrol, Luka Koper, Sava Re, Triglav in NLB.
